Včasih zabijala gole, zdaj rešuje upokojence
Larissa Šoronda je v DSO Metlika, kjer je eno od žarišč koronavirusa, delala po 12 ur na dan. Stanovalcem največ pomeni topla beseda.
Odpri galerijo
Larissa Šoronda v delovni opravi FOTO: Osebni arhiv
Metlika je bila in ostala eno od žarišč boja s koronavirusom, najhuje pa je ta prizadel starejše občane, še posebno tiste v Domu starejših občanov Metlika. Tam dela tudi 24-letna Larissa Šoronda, nekdanja mladinska nogometna reprezentantka. »Sem bolničarka, negovalka. Februarja je minilo leto, odkar sem prišla v DSO, najprej tri mesece kot praktikantka, nato sem nadaljevala delo prek študentskega servisa,« pripoveduje Larisa, ki je v tem času doživela izkušnjo s koronavirusom, ki je najhuje prizadel prav domove za ostarele.
»Težko se je pripraviti na nekaj, za kar v bistvu sploh ne veš, kaj je,« sama začne pogovor o epidemiji, ki je vzela življenje tudi v njihovem domu. »Začetek je bil težak, ker ne veš, v kaj se spuščaš. Ampak dobro je to, da se je mirno odreagiralo in odločalo s treznimi in mirnimi glavami. Odvzeli so nam bris, tako stanovalcem kot nam, da smo vedeli, kje smo,« pojasnjuje.
»Potek dela se ni spremenil kaj dosti, se je pa delo povečalo zaradi dodatnega obsežnega razkuževanja prostorov, delovnih pripomočkov, sob, hodnikov, stvari itd. Imeli smo tudi premeščanja stanovalcev, da smo jih ločili na zdrave, okužene (bolne) in s sumom na okužbo. Prostore smo primerno očistili in razkužili,« opisuje delokrog dejavnosti, s katerimi se srečujejo vsak dan.
»Organiziranost dela je dobra. Smo pa imeli izpad delavcev zaradi pozitivnih brisov. Zato smo bili primorani delati po 12 ur, zdaj delamo po 8 ur na izmeno. Utrujenost se čuti, posebno zaradi majhnega števila delavcev in veliko dela. Delo je oteženo zaradi zaščitne opreme. Ni ravno zabavno in enostavno zdržati v skafandrih, rokavicah, očalih in maskah,« pravi naša sogovornica. Verjame, da v prihodnje ne bo primanjkovalo zaščitnih sredstev, ki so osnova pri delu v domu. »Največji izziv je, da to čim prej mine, da zaključimo obdobje z najmanjšim številom okuženih, da delamo dobro še naprej in da se nam vsem življenje vrne v normalo,« pove Larissa o jasnih ciljih, ki jih ima osebje v domu, v teh časih pa jim pri delu pomaga Civilna zaščita, prostovoljci RK Metlika.
Kako je s oskrbovanci, nas zanima. »Stanovalci dobro sprejemajo in dojemajo, kaj se dogaja, nekateri se tudi pošalijo, da nam ta oprema kar pristaja. Pozitive ne manjka, obveščamo jih o morebitnih spremembah, sami pa tudi kar spremljajo zadeve po televiziji, radiu. Topla beseda, podpora, je trenutno največ, kar potrebujejo, saj so v izolacijah po sobah in imajo omejeno gibanje, ampak vsakemu posamezniku poskušamo omogočiti, kar je dovoljeno, jih animirati, se pošaliti. Prinesemo jim tudi svežega sadja, soka, toplega čaja, kar je le mogoče,« pojasni Larisa in pristavi, da prostovoljci, ki prihajajo na pomoč, opravljajo tudi (video)klice z domačimi, kar na stanovalce vpliva dobro in krepi njihovo razpoloženje.
»Treba se je zavedati, da covid-19 ni nedolžen, treba je upoštevati navodila, da zaščitimo sami sebe in druge, tukaj moramo biti odgovorni. Nosite maske in rokavice, če že morate zapustiti dom, umivajte in razkužujte roke, tudi površine, in ne dotikajte se obraza. Ostanite zdravi,« za konec Larisa še nagovori Slovenijo.
S sodelavkami FOTO: Osebni arhiv
»Težko se je pripraviti na nekaj, za kar v bistvu sploh ne veš, kaj je,« sama začne pogovor o epidemiji, ki je vzela življenje tudi v njihovem domu. »Začetek je bil težak, ker ne veš, v kaj se spuščaš. Ampak dobro je to, da se je mirno odreagiralo in odločalo s treznimi in mirnimi glavami. Odvzeli so nam bris, tako stanovalcem kot nam, da smo vedeli, kje smo,« pojasnjuje.
24 let je stara Larissa Šoronda.
»Potek dela se ni spremenil kaj dosti, se je pa delo povečalo zaradi dodatnega obsežnega razkuževanja prostorov, delovnih pripomočkov, sob, hodnikov, stvari itd. Imeli smo tudi premeščanja stanovalcev, da smo jih ločili na zdrave, okužene (bolne) in s sumom na okužbo. Prostore smo primerno očistili in razkužili,« opisuje delokrog dejavnosti, s katerimi se srečujejo vsak dan.
Videoklici z domačimi
»Organiziranost dela je dobra. Smo pa imeli izpad delavcev zaradi pozitivnih brisov. Zato smo bili primorani delati po 12 ur, zdaj delamo po 8 ur na izmeno. Utrujenost se čuti, posebno zaradi majhnega števila delavcev in veliko dela. Delo je oteženo zaradi zaščitne opreme. Ni ravno zabavno in enostavno zdržati v skafandrih, rokavicah, očalih in maskah,« pravi naša sogovornica. Verjame, da v prihodnje ne bo primanjkovalo zaščitnih sredstev, ki so osnova pri delu v domu. »Največji izziv je, da to čim prej mine, da zaključimo obdobje z najmanjšim številom okuženih, da delamo dobro še naprej in da se nam vsem življenje vrne v normalo,« pove Larissa o jasnih ciljih, ki jih ima osebje v domu, v teh časih pa jim pri delu pomaga Civilna zaščita, prostovoljci RK Metlika.
Kako je s oskrbovanci, nas zanima. »Stanovalci dobro sprejemajo in dojemajo, kaj se dogaja, nekateri se tudi pošalijo, da nam ta oprema kar pristaja. Pozitive ne manjka, obveščamo jih o morebitnih spremembah, sami pa tudi kar spremljajo zadeve po televiziji, radiu. Topla beseda, podpora, je trenutno največ, kar potrebujejo, saj so v izolacijah po sobah in imajo omejeno gibanje, ampak vsakemu posamezniku poskušamo omogočiti, kar je dovoljeno, jih animirati, se pošaliti. Prinesemo jim tudi svežega sadja, soka, toplega čaja, kar je le mogoče,« pojasni Larisa in pristavi, da prostovoljci, ki prihajajo na pomoč, opravljajo tudi (video)klice z domačimi, kar na stanovalce vpliva dobro in krepi njihovo razpoloženje.
Larissa Šoronda je sprva igrala rokomet in nogomet, ob odhodu na srednjo šolo v Novo mesto se je odločila za nogomet in začela vadbo pri ŽNK Krka Novo mesto. Z dobrimi igrami je opozorila nase in hitro postala mladinska reprezentantka. Igrala je za ŽNK Krka, ŽNK Rudar Škale, ŽNK Radomlje in ŽNK Nona Pomurje Beltinci. V 90 tekmah v SŽNL je dosegla 56 golov v 90 tekmah, v pokalu je na 11 tekmah dodala 11 zadetkov, v 22 tekmah lige U17 pa je bila 13-krat strelka. V nadaljevanju so njeno kariero žal zaznamovale poškodbe. Zato je sklenila kariero in se posvetila delu, tako je prišla v DSO Metlika. »Za ta poklic se odločiš nekako po presoji samega sebe, približno veš, kaj ti je všeč in kaj ne. Ker imam rada delo z ljudmi, rada pomagam ljudem v stiski, veseli me delo, povezano z medicino. Zato je bil odhod v DSO prava poteza,« pove Larissa. »Starejši ljudje so zanimivi, marsikaj ti povedo, imajo veliko izkušenj, vredni so spoštovanja. Zavedati se je treba, da so starejši in da jim je potrebna pomoč. To delo je drugačno od dela v tovarni. Če si na primer po koncu delovnega dne slabe volje, te še vedno drži pokonci zavedanje, da si delal dobro, da si pomagal,« še izvemo od Larisse.
»Treba se je zavedati, da covid-19 ni nedolžen, treba je upoštevati navodila, da zaščitimo sami sebe in druge, tukaj moramo biti odgovorni. Nosite maske in rokavice, če že morate zapustiti dom, umivajte in razkužujte roke, tudi površine, in ne dotikajte se obraza. Ostanite zdravi,« za konec Larisa še nagovori Slovenijo.
