BOG ŽEGNAJ
Več kot 100 jedi iz hrušk, jabolk in sliv
Gospodinje iz Dola pri Ljubljani spet pripravile razstavo Bog žegnaj. Obujale stare, že skoraj pozabljene jedi, recimo proseno kašo z jabolki.
Odpri galerijo
DOL PRI LJUBLJANI – Gospodinje iz Dola pri Ljubljani, ki jih povezuje Aktiv žena Marjetice, vsako leto pripravijo dve zanimivi in privlačni razstavi pod skupnim naslovom Bog žegnaj. Tokratno, ki so jo naslovili po znani belokranjski ljudski pesmi Hruške, jabolka, slive, so namenile jedem, ki jih lahko pripravimo iz teh vrst sadja.
Letošnja letina je izjemna, žal pa ugotavljajo, da sadje hitro gnije, zato je treba poskrbeti za pravilno hrambo. Gospodinje kuhajo marmelade in džeme ter pripravljajo kompote. Sadje, predvsem jabolka in hruške, tudi sušijo.
Pripraviti več kot sto različnih jedi iz sadja ni ravno mačji kašelj. Dolskim Marjeticam je to uspelo, ob pogledu na pripravljene jedi pa so se že v zgodnjem dopoldnevu marsikomu pocedile sline.
Sabina Grošelj je predsednica Aktiva žena Marjetice, ki je v dneh pred razstavo urejala številne stvari, da je ogled jedi iz jabolk, hrušk in sliv res navdušil obiskovalce. Spretno je povezala vseh 18 članic društva, ki so se v soboto, dan pred razstavo, z navdušenjem vrtele okrog domačih štedilnikov.
»Do zdaj smo Marjetice pripravile že veliko razstav, zato je kar težko najti ustrezno temo, ki je še nismo obdelale,« je povedala Grošljeva. »Kuhale in pekle smo jedi iz buč in krompirja, lani smo se posvetile ajdi, letos pa smo, ker je sadja zares veliko, obdelale jabolka, hruške in slive. Razmišljale smo, kaj vse bi lahko pripravile za vsakdanjo ali praznično pogrnjeno mizo, morda tudi kaj iz kuharske tradicije. Tudi v kuharskih knjigah je veliko dobrih in uporabnih receptov. Rada se ozrem po francoski kuhinji, saj sem po poklicu profesorica francoščine, kjer je veliko imenitnih jedi iz jesenskega sadja.«
Grošljeva je še povedala, da je v njihovih domačih sadovnjakih veliko okusnih jabolk in hrušk, tudi starih sort, ki jih preprosto premalo poznamo. »Sliv ni več veliko, zato smo s pridom uporabile posušene,« je dodala. »Na začetku smo kar malo tavale, saj nismo vedele, katere jedi bi pripravile in jih postavile na ogled. Na koncu pa smo z veseljem ugotovile, da smo zbrale več kot sto jedi. Kar pozabljamo, da lahko skuhamo dobre domače marmelade in džeme. Naredila sem slivov čatni, ki se lepo poda k mesnim jedem. Vanj lahko vmešamo prav vse jesenske pridelke, tudi začimbe in zelišča. Pomembno je, da čatni lahko hranimo vse leto. Sadja je letos res veliko, a žal tudi gnije, z različnimi načini pa ga lahko ohranimo, čeprav shranjeno v kozarcu.«
Predsednica dolskih Marjetic je poudarila, da se ji zdi zelo pomembno, da ljudi podučijo, kako bi lahko popestrili vsakdanji jedilnik: »Mogoče marsikateri gospodinji manjka domišljije ali pa ji preprosto zmanjka časa. Današnji domači jedilniki so osiromašeni, tudi znanja imajo premalo. Zato so take razstave še posebno dobrodošle, saj ljudje opazujejo, fotografirajo jedi in vprašajo za recept. Vesele smo, da po svoje ohranjamo kuharsko tradicijo nekdanjih časov. Samo primer: včasih so gospodinje pripravljale proseno kašo z jabolki, danes pa te jedi skorajda ne poznamo več.«
Vera Belcijan iz Kleč pri Dolu je razstavila svoje jedi iz hrušk, jabolk in sliv. »Pripravila sem pet jedi: ocvrte jabolčne rezine, hitre jabolčne cmoke, jabolčno pito naših babic, jabolčni čips in jabolčno juho s krompirjem,« je povedala gospa Vera. »Nekatere jedi pripravljam tudi doma za družino, druge pa sem pripravila po receptih za razstavo. Večkrat spečem jabolčno pito, ki jo imajo moji domači zelo radi. Tudi ocvrte rezine jim zelo teknejo. Doma imamo veliko sadja, ki je letos zares lepo obrodilo. Iz njega naredim vse, kar se spomnim, saj je škoda, da bi zgnilo in propadlo. Možnosti je veliko, od domačega soka in kisa do žganja, ki ga kuha mož. V sadovnjaku ne škropimo, zato lahko rečem, da je vse sadje ekološko pridelano. Res je, da jabolka niso najlepša, včasih so tudi črviva, a se hkrati zavedam, da so zares zdrava, predvsem pa zelo okusna. Imamo še nekaj več kot sto let starih jablan, posadili smo tudi nekaj novih dreves in pridobili tudi sodobnejše jabolčne sorte. Kakšnih 50 dreves imamo, in če je letina oblina, je tudi dela zelo veliko.«
Lidija Doljac, prav tako iz Kleč pri Dolu, se je za razstavo še posebno potrudila. »Na pamet bi vam težko povedala, katere jedi sem pripravila, vem le, da jih je bilo kar 22,« pravi gospa Lidija. »Najprej sem šla v knjižnico in si izposodila ustrezne knjige, prav tako imam doma precej tovrstne literature. Včasih sem bila poklicna kuharica, tako da je kar razumljivo, da mi ni bilo težko izbrati toliko jedi iz jabolk, hrušk in sliv. Sem tudi zelo radovedna, tako da vedno iščem nove in nove ideje za različne jedi. Katere jedi bi izpostavila? Recimo čebulno torto z jabolki, potem razne solate z jabolki, na primer kislo zelje ali rdeča pesa z jabolki, zanimiva je tudi testeninska solata z jabolki. Okusne so pite na palčki, ki so povrhu še privlačne za oko.«
Letošnja letina je izjemna, žal pa ugotavljajo, da sadje hitro gnije, zato je treba poskrbeti za pravilno hrambo. Gospodinje kuhajo marmelade in džeme ter pripravljajo kompote. Sadje, predvsem jabolka in hruške, tudi sušijo.
Pripraviti več kot sto različnih jedi iz sadja ni ravno mačji kašelj. Dolskim Marjeticam je to uspelo, ob pogledu na pripravljene jedi pa so se že v zgodnjem dopoldnevu marsikomu pocedile sline.
Sliv ni več veliko
Sabina Grošelj je predsednica Aktiva žena Marjetice, ki je v dneh pred razstavo urejala številne stvari, da je ogled jedi iz jabolk, hrušk in sliv res navdušil obiskovalce. Spretno je povezala vseh 18 članic društva, ki so se v soboto, dan pred razstavo, z navdušenjem vrtele okrog domačih štedilnikov.
»Do zdaj smo Marjetice pripravile že veliko razstav, zato je kar težko najti ustrezno temo, ki je še nismo obdelale,« je povedala Grošljeva. »Kuhale in pekle smo jedi iz buč in krompirja, lani smo se posvetile ajdi, letos pa smo, ker je sadja zares veliko, obdelale jabolka, hruške in slive. Razmišljale smo, kaj vse bi lahko pripravile za vsakdanjo ali praznično pogrnjeno mizo, morda tudi kaj iz kuharske tradicije. Tudi v kuharskih knjigah je veliko dobrih in uporabnih receptov. Rada se ozrem po francoski kuhinji, saj sem po poklicu profesorica francoščine, kjer je veliko imenitnih jedi iz jesenskega sadja.«
Grošljeva je še povedala, da je v njihovih domačih sadovnjakih veliko okusnih jabolk in hrušk, tudi starih sort, ki jih preprosto premalo poznamo. »Sliv ni več veliko, zato smo s pridom uporabile posušene,« je dodala. »Na začetku smo kar malo tavale, saj nismo vedele, katere jedi bi pripravile in jih postavile na ogled. Na koncu pa smo z veseljem ugotovile, da smo zbrale več kot sto jedi. Kar pozabljamo, da lahko skuhamo dobre domače marmelade in džeme. Naredila sem slivov čatni, ki se lepo poda k mesnim jedem. Vanj lahko vmešamo prav vse jesenske pridelke, tudi začimbe in zelišča. Pomembno je, da čatni lahko hranimo vse leto. Sadja je letos res veliko, a žal tudi gnije, z različnimi načini pa ga lahko ohranimo, čeprav shranjeno v kozarcu.«
Katere jedi bi izpostavila? Recimo čebulno torto z jabolki, potem razne solate z jabolki, na primer kislo zelje ali rdeča pesa z jabolki.
Predsednica dolskih Marjetic je poudarila, da se ji zdi zelo pomembno, da ljudi podučijo, kako bi lahko popestrili vsakdanji jedilnik: »Mogoče marsikateri gospodinji manjka domišljije ali pa ji preprosto zmanjka časa. Današnji domači jedilniki so osiromašeni, tudi znanja imajo premalo. Zato so take razstave še posebno dobrodošle, saj ljudje opazujejo, fotografirajo jedi in vprašajo za recept. Vesele smo, da po svoje ohranjamo kuharsko tradicijo nekdanjih časov. Samo primer: včasih so gospodinje pripravljale proseno kašo z jabolki, danes pa te jedi skorajda ne poznamo več.«
Stoletne jablane
Vera Belcijan iz Kleč pri Dolu je razstavila svoje jedi iz hrušk, jabolk in sliv. »Pripravila sem pet jedi: ocvrte jabolčne rezine, hitre jabolčne cmoke, jabolčno pito naših babic, jabolčni čips in jabolčno juho s krompirjem,« je povedala gospa Vera. »Nekatere jedi pripravljam tudi doma za družino, druge pa sem pripravila po receptih za razstavo. Večkrat spečem jabolčno pito, ki jo imajo moji domači zelo radi. Tudi ocvrte rezine jim zelo teknejo. Doma imamo veliko sadja, ki je letos zares lepo obrodilo. Iz njega naredim vse, kar se spomnim, saj je škoda, da bi zgnilo in propadlo. Možnosti je veliko, od domačega soka in kisa do žganja, ki ga kuha mož. V sadovnjaku ne škropimo, zato lahko rečem, da je vse sadje ekološko pridelano. Res je, da jabolka niso najlepša, včasih so tudi črviva, a se hkrati zavedam, da so zares zdrava, predvsem pa zelo okusna. Imamo še nekaj več kot sto let starih jablan, posadili smo tudi nekaj novih dreves in pridobili tudi sodobnejše jabolčne sorte. Kakšnih 50 dreves imamo, in če je letina oblina, je tudi dela zelo veliko.«
Lidija Doljac, prav tako iz Kleč pri Dolu, se je za razstavo še posebno potrudila. »Na pamet bi vam težko povedala, katere jedi sem pripravila, vem le, da jih je bilo kar 22,« pravi gospa Lidija. »Najprej sem šla v knjižnico in si izposodila ustrezne knjige, prav tako imam doma precej tovrstne literature. Včasih sem bila poklicna kuharica, tako da je kar razumljivo, da mi ni bilo težko izbrati toliko jedi iz jabolk, hrušk in sliv. Sem tudi zelo radovedna, tako da vedno iščem nove in nove ideje za različne jedi. Katere jedi bi izpostavila? Recimo čebulno torto z jabolki, potem razne solate z jabolki, na primer kislo zelje ali rdeča pesa z jabolki, zanimiva je tudi testeninska solata z jabolki. Okusne so pite na palčki, ki so povrhu še privlačne za oko.«