Možnost, da se okužimo na Hrvaškem, je približno taka kot v Sloveniji
Trije novi hospitalizirani, dva na intenzivni negi.
Odpri galerijo
Infektologinja Bojana Beović je o trenutnem stanju okužb s koronavirusom povedala, da je povečano število okužb posledica vnosov v državo preko mej, največ čez južno mejo. Glede na to se je spet povečalo tudi število hospitaliziranih bolnikov, na oddelku so trije novi, vsi pa so povezani z okužbami v zadnjih dveh tednih. »Nekaj je tudi bolnikov, ki niso več kužni, a so še hospitalizirani, ker bolezen pač zahteva dolgotrajno zdravljenje. Dva sta tudi na intenzivni terapiji.«
O situaciji na Hrvaškem je Beovićeva povedala, da je približno primerljiva s slovensko. »Pri njih je problem sorazmerno malo testov, ki jih opravijo vsak dan. Obstaja možnost, da je na Hrvaškem še kakšno neprepoznano žarišče, ampak po številu pozitivnih in po vzorcu pojavljanja primerov kot tudi po številu uvoženih primerov iz tujine smo primerljivi. Nevarnost, da se okužimo, je približno taka kot v Sloveniji.«
Je pa Beovićeva poudarila, da bi se lahko situacija poslabšala zaradi turizma in večjega mešanja ljudi tudi s tistih območjih, kjer je epidemiološka slika slabša. »Nujno je, da se izogibamo gneči in tam upoštevamo vsa higienska priporočila, razkuževanje in maske v zaprtih prostorih, tudi če smo edini – tako pokažemo, da smo bolj ozaveščeni. Če zbolimo po povratku z dopusta v drugi državi, je treba čim prej k zdravniku.«
Ali zato Beovićeva odsvetuje pot na Hrvaško? »Glede na vse te objektivne podatke ne morem reči, da odsvetujem. A kot človek, ki živi v Sloveniji, mislim, da bi lahko letos dopust na Hrvaškem preložili in raje ostali v okolju, ki ga poznamo, saj je tam pač največja možnost, da ostanemo zdravi.«
»Zavzemamo se tudi za čim prejšnjo uvedbo prostovoljne aplikacije, s katero bi vsak od nas vedel, ali je bil v stiku z okuženim. Odlično bi bilo, da bi Evropska unija poeenotila te aplikacije, to bi nam zagotavljalo dodatno varnost. Zavzemamo pa se tudi za dosledno upoštevanje tega, kar je predpisano, recimo razmere v gostinskih lokalih, kjer morajo biti omogočene dovolj velike razdalje, pa tudi kontrola na mejah. Ti ukrepi so predpisani, a se nam včasih zdi, da niso dosledno upoštevani.«
O situaciji na Hrvaškem je Beovićeva povedala, da je približno primerljiva s slovensko. »Pri njih je problem sorazmerno malo testov, ki jih opravijo vsak dan. Obstaja možnost, da je na Hrvaškem še kakšno neprepoznano žarišče, ampak po številu pozitivnih in po vzorcu pojavljanja primerov kot tudi po številu uvoženih primerov iz tujine smo primerljivi. Nevarnost, da se okužimo, je približno taka kot v Sloveniji.«
Je pa Beovićeva poudarila, da bi se lahko situacija poslabšala zaradi turizma in večjega mešanja ljudi tudi s tistih območjih, kjer je epidemiološka slika slabša. »Nujno je, da se izogibamo gneči in tam upoštevamo vsa higienska priporočila, razkuževanje in maske v zaprtih prostorih, tudi če smo edini – tako pokažemo, da smo bolj ozaveščeni. Če zbolimo po povratku z dopusta v drugi državi, je treba čim prej k zdravniku.«
Ali zato Beovićeva odsvetuje pot na Hrvaško? »Glede na vse te objektivne podatke ne morem reči, da odsvetujem. A kot človek, ki živi v Sloveniji, mislim, da bi lahko letos dopust na Hrvaškem preložili in raje ostali v okolju, ki ga poznamo, saj je tam pač največja možnost, da ostanemo zdravi.«
Vrnitev mask
Beovićeva je predstavila tudi nekaj predlogov delovne skupine za prilagoditev ukrepov za preprečevanje okužbe. Kot je povedala, je navodilo glede uporabe mask trenutno nekoliko dvoumno: naj se uporabljajo v zaprtih prostorih, kjer ni mogoče zagotavljati razdalje 1,5 m. Toda ta se lahko hitro spremeni. »Smiselno se nam zdi, da se to poenoti, da se v zaprtih prostorih nosijo maske.«»Zavzemamo se tudi za čim prejšnjo uvedbo prostovoljne aplikacije, s katero bi vsak od nas vedel, ali je bil v stiku z okuženim. Odlično bi bilo, da bi Evropska unija poeenotila te aplikacije, to bi nam zagotavljalo dodatno varnost. Zavzemamo pa se tudi za dosledno upoštevanje tega, kar je predpisano, recimo razmere v gostinskih lokalih, kjer morajo biti omogočene dovolj velike razdalje, pa tudi kontrola na mejah. Ti ukrepi so predpisani, a se nam včasih zdi, da niso dosledno upoštevani.«