Večina gre prepozno v silažo koruze (FOTO)
Končno je popustila vročina in presušena tla so namočile izdatne padavine. Prišla je namreč močnejša ohladitev, najvišje dnevne temperature bodo le še med 10 in 15, v nekoliko višjih legah celo pod 10 °C.
Zanimivo, da je že v dneh pred ohladitvijo kar lepo močilo, v zahodni polovici države je, denimo, padlo od 50 do 100 mm padavin, ponekod še več. Od 8. do 9. septembra je, na primer, samo na Otlici padlo 154 mm dežja, tudi v Portorožu (89 mm), v Dolenju pri Ajdovščini pa 86 mm. To je popravilo vodnobilančno stanje tal, saj smo, to je treba vedeti, v zadnjem 30-dnevnem obdobju predvsem v severni polovici države in na zahodu imeli že zelo suhe razmere, ki so bile ponekod celo izjemno suhe.
80 ODSTOTKOV kmetij krmi s koruzno silažo.
Naj bo še zelena
Sicer pa so še pred poslabšanjem vremena po državi brneli številni traktorji in mnogi pridelovalci so silirali oziroma želi koruzo.
V Sloveniji koruzna silaža prevladuje predvsem v krmnem obroku molznic. Njena kakovost je ključnega pomena za uspešnost prireje mleka in mesa, z njo namreč krmijo kar na približno 80 odstotkih v prirejo mleka usmerjenih kmetij. Pri visokih temperaturah in veliko sončne svetlobe koruza hitreje zori in na podlagi povprečnih vrednosti se lahko povečajo vsebnosti sušine tudi za 5 odstotkov na teden.
Svetovalci za poljedelstvo zato pred žetvijo koruze priporočajo, da se določi vsebnost sušine v celi rastlini; če je priporočena sušina koruze v času žetve med 30 in 35 odstotki, pomembno vpliva tudi na kakovost pridelane koruzne silaže. S tem dosežemo visok donos pridelka, pravilno razmerje med zrelostjo zrn in prebavljivostjo preostalega dela rastline, pa še optimalne razmere za dober potek fermentacije.
Za pravočasno siliranje je potreben večkratni pregled njive.
Prezgodnja ali prepozna žetev koruze povzroči različne težave že pri spravilu, v nadaljevanju v procesu siliranja, naposled pa še pri krmljenju. Optimalen čas za siliranje je, ko je koruza še zelena. Prepozno otežuje tlačenje silosa, zato je potreben večkraten pregled njive. Priporočeno je siliranje, ko je mlečna črta na tretjini ali polovici. Vsebnost sušine v koruzi je treba določiti še pred žetvijo.
Pošljite jo v laboratorij
Večina novejših kombajnov ima možnost merjenja sušine že med žetvijo. Približno teden do dva pred predvidenim terminom žetve na različnih delih njive odrežemo pet celih rastlin pri prvem kolenu od tal. Rastline zrežemo, vzamemo do 2 kilograma vzorca in ga takoj pošljemo v laboratorij. Sočasno s suho snovjo lahko v laboratoriju določijo tudi vsebnost škroba, sladkorjev, vlaknine in drugih hranilnih vrednosti. Tako poleg vsebnosti sušine dobimo še okvirno energijsko oceno koruzne silaže že pred žetvijo.
Hrastova čipkarka
Ob pogledu na gozd je marsikdo najbrž pomislil, da je v naše kraje že prišla jesen. Krošnje hrastov so bile namreč že sredi avgusta odete v rjavo rumene odtenke. Listje se je marsikje posušilo zaradi poletnih stresov, kot so vročina, suša, bolezni, tudi zaradi škodljivcev. Eden od vzrokov za sušenje hrastovih listov je žuželka hrastova čipkarka. Ta se večinoma prehranjuje na hrastih, a se lahko ob velikih namnožitvah pojavi tudi na nekaterih drugih lesnatih rastlinah, lipah, brestih, leskah ...
Bistveno več je težav zaradi siliranja preveč zrele koruze. Rezultati analiz silaž namreč kažejo, da približno 30 odstotkov kmetov to opravi prepozno. Priporočena višina žetve je 30–40 cm, saj prinašajo nižje reže slabo prebavljive dele rastline. Dolžina rezi je odvisna od sušine in opreme. Če je koruza preveč suha, je smiselno uporabiti krajšo rez. Ker je suho maso težko stlačiti, se povečuje tveganje za plesnenje in gretje silosa.
Priporočljivo je dodajanje silirnih dodatkov za boljšo stabilnost silaže. Bolje je, da je koruza za silažo rahlo prezrela. Mlajša koruza je bolj prebavljiva in finančno ugodna. Prebavljivejše silaže povečajo mlečnost krav, medtem ko visoka vsebnost škroba zmanjšuje odstotek maščobe v mleku, to pa lahko potem negativno vpliva na njegovo ceno.
