ZVERINSKA PROBLEMATIKA
Večina za odstrel medvedov
Biotehniška fakulteta je anketirala več kot 1200 ljudi. Polovica si ne želi naraščanja števila medvedov.
Odpri galerijo
Potem ko je v soboto zgodaj zjutraj v naselju Vrh nad Želimljami medvedka z mladičema napadla 80-letno žensko in jo poškodovala, je posebna skupina, ki jo sestavljajo trije člani LD Škofljica in trije člani intervencijske skupine Zavoda za gozdove Slovenije, po izdani interventni odločbi že istega dne začela iskati medvedko, ki je predvidena za odstrel. Ustno odločbo je izdalo kmetijsko ministrstvo s soglasjem Agencije RS za okolje, ki je pristojna za odstrele v izjemnih dogodkih, ko gre za poškodovane zveri ali pa za medvedko, ki je napadla človeka. Gre za izredni odstrel, in ne za odstrel v okviru interventnega zakona, ki predvideva odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave.
Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa so nedavno končali zanimivo študijo o medvedih, odnosu ljudi do njih in upravljanju z njim. Zbirali so mnenje ljudi, ki živijo v naseljih z manj kot 10.000 prebivalci, cilj pa je bil zabeležiti stališča tistih, ki v resnici živijo z medvedom. Glavna ugotovitev je, da dve tretjini vprašanih podpira povečan odstrel in da jih več kot polovica nasprotuje temu, da jih je čedalje več.
Mnenja o tem, ali je v Sloveniji preveč medvedov, so različna, vendar rezultati za letos kažejo, da se nekoliko več anketirancev strinja s tem, da jih je v Sloveniji preveč (39,4 %) kot leta 2015 (31,3 %). Večinoma niso navdušeni nad povečanjem števila medvedov (54,6 % letos in 49 % leta 2015), kar je še posebno izraženo na območju Dinaridov, kjer je medved navzoč v večjem številu in gostoti. Odstrel kot metodo za regulacijo njegove številčnosti Slovenci z območja medveda večinoma podpirajo (več kot 66 %). Nekoliko pa se je povečal delež tistih, ki menijo, da je škoda, ki jo medved povzroča v kmetijstvu, nesprejemljiva (z 31,4 na 36,4 %).
Rezultati ob trditvi: »Strah me je iti v gozd na območju medveda,« se med letoma 2015 in 2019 niso bistveno spremenili. Približno polovico je strah, dobre tretjine (37,6 %) pa ne. Glede na rezultate raziskave, ki je zajela 1240 anketirancev, na biotehniški fakulteti sklepajo, da se je t. i. družbena nosilna kapaciteta (sprejemljivost) za rjavega medveda v času trajanja projekta nekoliko poslabšala, kar je bilo pričakovati, saj je v istem času znatno narasla njegova populacija.
Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa so nedavno končali zanimivo študijo o medvedih, odnosu ljudi do njih in upravljanju z njim. Zbirali so mnenje ljudi, ki živijo v naseljih z manj kot 10.000 prebivalci, cilj pa je bil zabeležiti stališča tistih, ki v resnici živijo z medvedom. Glavna ugotovitev je, da dve tretjini vprašanih podpira povečan odstrel in da jih več kot polovica nasprotuje temu, da jih je čedalje več.
1240
Slovencev je sodelovalo v letošnji anketi o medvedih.
Slovencev je sodelovalo v letošnji anketi o medvedih.
Mnenja o tem, ali je v Sloveniji preveč medvedov, so različna, vendar rezultati za letos kažejo, da se nekoliko več anketirancev strinja s tem, da jih je v Sloveniji preveč (39,4 %) kot leta 2015 (31,3 %). Večinoma niso navdušeni nad povečanjem števila medvedov (54,6 % letos in 49 % leta 2015), kar je še posebno izraženo na območju Dinaridov, kjer je medved navzoč v večjem številu in gostoti. Odstrel kot metodo za regulacijo njegove številčnosti Slovenci z območja medveda večinoma podpirajo (več kot 66 %). Nekoliko pa se je povečal delež tistih, ki menijo, da je škoda, ki jo medved povzroča v kmetijstvu, nesprejemljiva (z 31,4 na 36,4 %).
Rezultati ob trditvi: »Strah me je iti v gozd na območju medveda,« se med letoma 2015 in 2019 niso bistveno spremenili. Približno polovico je strah, dobre tretjine (37,6 %) pa ne. Glede na rezultate raziskave, ki je zajela 1240 anketirancev, na biotehniški fakulteti sklepajo, da se je t. i. družbena nosilna kapaciteta (sprejemljivost) za rjavega medveda v času trajanja projekta nekoliko poslabšala, kar je bilo pričakovati, saj je v istem času znatno narasla njegova populacija.
Potepuška risaRisa Goru in Doru, prvega so v naravo spustili v Sloveniji, drugega na Hrvaškem, sta prava potepuha. Oba sta že večkrat prestopila državno mejo. Goru je iz Loškega Potoka krenil na Hrvaško, nato pa se vrnil k nam in pot nadaljeval na Ljubljansko barje. Tam se je obrnil in krenil proti Ribnici. Hrvaški Doru pa je iz parka Risnjak najprej odšel v Slovenijo in se že nekaj časa zadržuje na območju Javornikov.