Anketa o pričakovanjih v letu 2024: večina bo za praznike doma

Vrstni red občutkov, ki spremljajo državljane ob prehodu v novo leto, je po rezultatih ankete inštituta Mediana za Delo enak kot lani, nekoliko pa so se spremenila razmerja med njimi. Previdnost izpostavljajo starejši od 65 let (49 odstotkov), pa tisti z visokošolsko izobrazbo (47 odstotkov).

V slovenski družbi je letos več optimizma kot lani, izrazito več pa ga je med anketiranci v starostnem obdobju od 18 do 24 let (52 odstotkov). Manj državljanov kot lani pa je prehoda v novo leto strah.

»Postavljamo se nazaj v predvidljiv okvir življenja. Splošna ekonomska kriza v Sloveniji ni tako huda, da bi to generiralo dodatno negotovost. Pričakoval sem, da bo letos pesimizem v porastu, a očitno ni tako. Glede na občutek energetske krize ob začetku napada Rusije na Ukrajino v začetku leta 2022, se je vendarle izkazalo, da je situacija bolj obvladljiva, kot se je zdelo,« občutke državljanov, ki jih spremljajo ob prehodu v leto 2024, komentira socialni psiholog dr. Vlado Miheljak, ki je tudi nekdanji raziskovalec javnega mnenja.

»Slovenci smo še naprej najraje previdni in dajemo temu prednost pred čustvenim investiranjem v prihodnost,« pa iz rezultatov ankete razbere dr. Boris Vezjak, filozof s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Iztek prejšnjega leta sta po njegovem mnenju zagotovo močno obarvali ukrajinska vojna in razprava o energetski draginji, obe pa sta za večino prebivalstva videti že pozabljeni temi: »Do vojne smo postali bolj indiferentni, podražitev energentov je zmernejša od pričakovane – od tod občutki večje umirjenosti in nižanje odstotkov strahu.«

Največ strahu

Med dejavniki, ki med državljani vzbujajo največ strahu, je na prvem mestu podražitev hrane in energentov, vendar precej manj kot v preteklem letu. Glede na lani se je povečal strah pred povečanjem nestrpnosti med ljudmi, več državljanov se boji tudi politične nestabilnosti v Sloveniji. Podražitve hrane in energentov se nadpovprečno boji srednja generacija med 35 in 44 leti (48 odstotkov), v takšnem deležu pa tudi anketiranci iz Podravske regije in tisti s poklicno šolo. Povečanja nestrpnosti med ljudmi se posebno bojijo anketiranci, stari od 55 do 64 let (35 odstotkov), povečanja politične nestabilnosti v Sloveniji pa starejši od 65 let (26 odstotkov).

»Drastične, zlovešče napovedi okoli draginje in dviga cene energentov se niso uresničile. Tukaj si lahko zdajšnja vlada objektivno pripiše nekaj zaslug, saj predsednik vlade obvlada energetsko politiko,« razlog za padec strahu pred podražitvami navede Miheljak. K temu je treba dodati še relativno nizek strah pred izgubo zaposlitve, ki se sicer od lani do letos nekoliko dvignil. »Posameznik lahko na trgu dela konkurira in najde zaposlitev, čeprav mnogi ne na svojem profesionalnem področju,« ugotavlja sogovornik. Iz ankete pa je očitno, da Slovencev ni strah aktualnih vojnih žarišč, od ukrajinskega do novejšega, bližnjevzhodnega.

»To daje slutiti, da Slovenci nismo posebno občutljivi za dogajanje zunaj meja države, če se ne nakazujejo konkretne posledice za naš žep ali varnost,« meni Miheljak. »Če se podobe iz vojnih žarišč nenehno generirajo, postane krizna situacija normalna. Ljudje se navadijo, podoba groze postane podoba vsakdanjosti.«

Socialnega psihologa skrbi naraščanje strahu pred povečanjem nestrpnosti med ljudmi, sploh zato, ker je nestrpnost precej abstrakten pojem. »Ljudje se počutijo najbolj ogrožene tam, kjer neposredno čutijo posledice. Na primer, če se jim plača zmanjša ali če se pokojnina ne usklajuje z rastjo stroškov.«