Večja pooblastila policije: ljudi v karanteni bodo nadzirali
Aleš Hojs je pojasnil, da želijo z ukrepi doseči to, da se okuženi ne bi gibali zunaj doma.
Odpri galerijo
Aleš Hojs. FOTO: Blaž Samec
Predlog velikega zakona za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa predvideva tudi podelitev nekaterih novih pooblastil policiji. Med drugim bo lahko spremljala lokacijo tistih, ki se bodo namesto za karanteno odločili za lastno karanteno in bodo za spremljanje podali soglasje, je pojasnil premier Janez Janša.
Notranji minister Aleš Hojs je povedal, da če bi moral nekdo v karanteno, pa je pripravljen, da mu policija sledi preko mobilnega telefona, gre potem lahko domov v karanteno. Dodal je, da povzemajo izkušnje držav, ki so ta virus uspešno zajezile, kot sta Južna Koreja in Singapur,kjer so ta protokol možnosti sledenja uvedli. Hojs je pojasnil, da želijo s tem doseči to, da se okuženi ne bi prosto gibali zunaj. Prejeli so namreč obvestilo neke slovenske županje, da ve za ljudi, ki bi morali biti v karanteni doma (so imeli tako odločbo), pa so se prosto sprehajali po občini.
Predlog zakona predvideva, da smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi nekatera pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov.
Za ta namen smejo dostopati do osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih ter zakona, ki določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Gre za ime, EMŠO, naslov, podatke o osebnem zdravniku ter podatke iz odločbe, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena.
Protokol za izvajanje teh pooblastil med ministrstvoma za notranje zadeve in zdravje ter NIJZ določi vlada s sklepom. Če policist ugotovi, da oseba krši odrejen ukrep, to osebo privede na kraj, določen v odločbi ali drugem aktu, pristojnemu organu, ki je tak ukrep določil, pa predlaga sprejem strožjega ukrepa, določa zakonski predlog. Navaja tudi, da bi se pridobljeni podatki hranili najmanj toliko časa, dokler trajajo ukrepi za zajezitev epidemije, a ne dlje kot 30 dni po koncu razglasitve epidemije. Po tem bi se uničili.
Oseba bo sicer za to morala dati pisno soglasje in vse podatke, ki jih bodo potrebovali za takšno spremljanje, in sicer telefonsko številko in IMEI-številko komunikacijskega sredstva, denimo mobilnega telefona. Tega bo morala imeti pri sebi ves čas trajanja ukrepov, in sicer v delujočem stanju in z vključeno možnostjo dostopa do lokacije naprave. Prepovedano pa ji bo uporabljati programsko opremo, ki onemogoči, skrije, spremeni ali kako predrugači podatek o lokaciji. Tudi Janša je poudaril, da bi bilo možno spremljati gibanje tistih, ki se ne odločijo za karanteno, ampak se odločijo za to, da gredo v lastno karanteno, samo z njihovo privolitvijo.
Predlog zakona sicer določa, da če oseba soglasja ne bo podala, se bo pristojni organ odločil o načinu izvajanja odrejenega ukrepa.
Še pred objavo predloga zakona so se sicer na informacije o možnosti sledenja lokaciji državljanov v sporočilu za javnost odzvali v Levici in med drugim opozorili na poseg v zasebnost državljanov. »Proti epidemiji koronavirusa in njenim posledicam se je treba boriti odločno in solidarno – vendar brez korakov, ki nas vodijo po poti avtoritarnosti. V Levici ne bomo dopustili, da vlada Janeza Janše izredne razmere izkoristi za teptanje naših svoboščin in osnov demokracije,« so zapisali.
Notranji minister Aleš Hojs je povedal, da če bi moral nekdo v karanteno, pa je pripravljen, da mu policija sledi preko mobilnega telefona, gre potem lahko domov v karanteno. Dodal je, da povzemajo izkušnje držav, ki so ta virus uspešno zajezile, kot sta Južna Koreja in Singapur,kjer so ta protokol možnosti sledenja uvedli. Hojs je pojasnil, da želijo s tem doseči to, da se okuženi ne bi prosto gibali zunaj. Prejeli so namreč obvestilo neke slovenske županje, da ve za ljudi, ki bi morali biti v karanteni doma (so imeli tako odločbo), pa so se prosto sprehajali po občini.
Predlog zakona predvideva, da smejo policisti za namen zajezitve in obvladovanja epidemije ter za zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz zakona, ki določa nalezljive bolezni, uporabiti tudi nekatera pooblastila, kot so iskanje oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, izdelovanje fotorobota, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, vstop v tuje stanovanje in v druge prostore, začasno omejevanje gibanja oseb, privedbo osebe in zbiranje in obdelovanje podatkov.
Za ta namen smejo dostopati do osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih ter zakona, ki določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, upravlja ali pridobiva Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Gre za ime, EMŠO, naslov, podatke o osebnem zdravniku ter podatke iz odločbe, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena.
Protokol za izvajanje teh pooblastil med ministrstvoma za notranje zadeve in zdravje ter NIJZ določi vlada s sklepom. Če policist ugotovi, da oseba krši odrejen ukrep, to osebo privede na kraj, določen v odločbi ali drugem aktu, pristojnemu organu, ki je tak ukrep določil, pa predlaga sprejem strožjega ukrepa, določa zakonski predlog. Navaja tudi, da bi se pridobljeni podatki hranili najmanj toliko časa, dokler trajajo ukrepi za zajezitev epidemije, a ne dlje kot 30 dni po koncu razglasitve epidemije. Po tem bi se uničili.
Brez soglasja ne bo šlo
Janša je sicer na novinarsko vprašanje o tem, pod kakšnimi pogoji bodo lahko policisti izvajali ta pooblastila, dejal, da nekatera od teh pooblastil policija že ima, nekatera dodatna pa je treba povezati s pogoji, ki jih določa zakon o nalezljivih boleznih. Če ni mogoče drugače zagotoviti spoštovanja z odločbo ali drugim aktom odrejenih ukrepov, pa bi bodo lahko policisti, če bo zakon sprejet, od mobilnih operaterjev pridobivali podatke o lokaciji komunikacijskega sredstva osebe, na katero se ukrep nanaša.Oseba bo sicer za to morala dati pisno soglasje in vse podatke, ki jih bodo potrebovali za takšno spremljanje, in sicer telefonsko številko in IMEI-številko komunikacijskega sredstva, denimo mobilnega telefona. Tega bo morala imeti pri sebi ves čas trajanja ukrepov, in sicer v delujočem stanju in z vključeno možnostjo dostopa do lokacije naprave. Prepovedano pa ji bo uporabljati programsko opremo, ki onemogoči, skrije, spremeni ali kako predrugači podatek o lokaciji. Tudi Janša je poudaril, da bi bilo možno spremljati gibanje tistih, ki se ne odločijo za karanteno, ampak se odločijo za to, da gredo v lastno karanteno, samo z njihovo privolitvijo.
Predlog zakona sicer določa, da če oseba soglasja ne bo podala, se bo pristojni organ odločil o načinu izvajanja odrejenega ukrepa.
Še pred objavo predloga zakona so se sicer na informacije o možnosti sledenja lokaciji državljanov v sporočilu za javnost odzvali v Levici in med drugim opozorili na poseg v zasebnost državljanov. »Proti epidemiji koronavirusa in njenim posledicam se je treba boriti odločno in solidarno – vendar brez korakov, ki nas vodijo po poti avtoritarnosti. V Levici ne bomo dopustili, da vlada Janeza Janše izredne razmere izkoristi za teptanje naših svoboščin in osnov demokracije,« so zapisali.
