Velika novost glede upokojevanja

DZ je v torek pozno zvečer s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejel sedmi protikoronski zakon, vreden 550 milijonov evrov. Tudi ta prinaša ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest, ob tem pa tako kot prvi protikoronski zakon dodatke za najbolj ranljive skupine prebivalstva, med njimi upokojence, študente in družine. V njem je zapisana tudi možnost prisilnega upokojevanja.

Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, bo lahko delodajalec odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga.
 
Vlada je predlog novega protikoronskega zakona pripravila z namenom omilitve posledic, ki jih je epidemija covida 19 povzročila gospodarstvu in prebivalstvu, je povedal finančni minister Andrej Šircelj. Z njim se podaljšujejo nekateri ukrepi iz predhodnih šestih protikoronskih zakonov, drugi so novi. Zakon prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi po njegovih besedah podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta in omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oz. delujejo okrnjeno.

Med drugim se bo povečal obseg sredstev, namenjen za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Tista podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, bodo lahko tudi izkoristila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom. Šircelj je pri tem omenil podjetja v storitvenih dejavnostih, gostinstvu, turizmu in transportu.

Pomoč gasilcem

Pri kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se povračilo teh stroškov lahko podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega. Podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, med novimi ukrepi za blažitev posledic epidemije je pomoč za prostovoljna gasilska društva od 2000 do 4500 evrov. Še dodatnih 1000 evrov lahko pričakujejo tista, ki imajo v lokalni skupnosti status osrednje enote.

Določeni so še nekateri popravki veljavne protikoronske zakonodaje, med drugim delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo treba več dokazovati, da imajo poravnane vse dajatve. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo veljal še do konca junija 2021.

Trgovine bodo zaprte

Vlada je predvidela, da bi bile lahko trgovine izjemoma odprte v nedeljo, 3. januarja, kar pa je DZ iz zakona črtal. Tako so predlagali poslanci LMŠ, SAB, SD in Levice. Poslanec Levice Primož Siter je dejal, da so bile trgovine zaprte tri dni zapored tudi minuli konec tedna, pa smo vsi preživeli.

Že v ponedeljek je odbor za finance preprečil ukinitev sklada za razvoj nevladnih organizacij, v katerega se stekajo neporabljena sredstva, ki bi jih lahko zavezanci za dohodnino namenili kateri od nevladnih organizacij. Ostaja pa v zakonu zapisano zvišanje deleža, ki ga je mogoče nameniti za donacije, na odstotek od obračunane dohodnine zavezanca.

Uzakonjeno t. i. prisilno upokojevanje

Čeprav ne gre za blažitev posledic epidemije so poslanci podprli tudi dopolnilo SMC, naj se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona STA izplača zaostale obveznosti za opravljanje javne službe v letu 2020, financiranje iz državnega proračuna pa zagotovi tudi v letu 2021.
 
Odbor DZ za finance je v ponedeljek določbo o t. i. prisilnem upokojevanju iz zakonskega besedila črtal, a so jo poslanci na predlog SDS in NSi vanj vnovič zapisali. Pri tem bo imel delavec pravico do odpravnine. »Nikogar ne želimo prisilno odsloviti,« je o tem amandmaju dejal Jožef Horvat (NSi). A če bo delodajalec na nekem delovnem mestu, ki ga zaseda delavec z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, potreboval mlajšo silo, bo lahko prekinil pogodbo o zaposlitvi. »Tak delavec se bo torej upokojil in imel zagotovljeno vso socialno varnost.«

Brez odrekanja pomoči za kršitelje

Ni pa SDS in NSi uspelo z amandmajem, da se kršiteljem vladnih odlokov odreče pomoč za blažitev posledic epidemije covida 19, kar sta predlagala potem, ko so v soboto inšpektorji zaradi neupoštevanja prepovedi obratovanja zapečatili smučišče Krvavec. Večina navzočih na plenarni seji je soglašala, da ta določba v zakonu ni upravičena.

Za čas epidemije zakon določa denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, predvideno je tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka najbolj ranljivim skupinam – upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami, otrokom do 18. leta starosti, staršem z več otroki, starejšim kmetom z nizkimi dohodki. Za 100 evrov bo v času epidemije višji tudi dodatek za nego otroka.

Za vsakega novorojenca 500 evrov

Za vsakega novorojenega otroka bo država še leto dni po koncu epidemije plačala 500 evrov. Ta določba velja za otroke, rojene že od letošnjega 1. januarja dalje.

Verski uslužbenci bodo za zadnje tri mesece letos prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Glede te določbe je Violeta Tomić (Levica) vztrajno želela pojasnilo, kako verski uslužbenci dokazujejo izpad dohodka.

Zaposlenim v javnem zdravstvu in domovih za starejše, ki delajo z bolniki s covidom 19, zakon do konca leta 2021 prinaša za najmanj 30 odstotkov višje plače, tistim, ki so okužbi z novim koronavirusom še posebej izpostavljeni, tudi v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov.