MICHELANGELO
Velikanka o velikanu
Tudi med korono v Firence in Sikstinsko kapelo – z 200 fotografijami umetnikovih stvaritev v monografiji.
Odpri galerijo
V času zaprtih meja in vseh drugih omejitev marsikoga zamika, da bi s kakšno agencijo ali kar sam skočil do Firenc ali Rima, da se naužije večne lepote umetnin tamkajšnjih renesančnih mojstrov. Toda to, kar je bilo še pred slabim letom na dosegu roke, je zdaj nedosegljivo. Poleg obujanja spominov in ogledovanja starih fotografij nam današnje tehnologije ponujajo še dve možnosti, da si tak izlet omislimo kar doma. Digitalno, s pomočjo zaslonov in zaslončkov, ter analogno, z bogato ilustriranimi knjigami, ki jih vzamemo v naročje ter po svoji volji prelistavamo naprej in nazaj.
Na takšno potovanje vabi tudi nova, nedavno natisnjena razkošna monografija Michelangelo – velikan. Na dobrih 300 straneh in z 200 izvrstnimi fotografijami strokovno, a obenem poljudno predstavlja vsa tri področja umetnikovega ustvarjanja: kiparstvo, slikarstvo in arhitekturo. Ob skoraj vsaki umetnini je dodana zgodba ali anekdota, ki veliko pove tako o Michelangelu Buonarrotiju (1475–1564), za mnoge ljubitelje umetnosti največjem umetniku vseh časov, kot o nastajanju in usodi njegovih mojstrovin, večinoma ohranjenih v cerkvah in galerijah v Rimu in Firencah.
Na primer, da je mogočna, s podstavkom kar 516 cm visoka in 5,6 tone težka skulptura Davida, ki jo je Michelangelo iz carrarskega marmorja izklesal v prvih štirih letih 16. stoletja, od leta 1873 na varnem v Galeriji Akademije, na trg Piazza della Signoria, kjer je sprva stal, pa so pred 110 leti postavili kopijo. Ne brez razloga, saj je bil kip v preteklosti večkrat poškodovan. Leta 1527 so mu nasprotniki Medičejcev odlomili roko, leta 1991 pa košček levega stopala. Strela, ki naj bi leta 1512 udarila v Davida, pa ni pustila sledi.
Za znamenito, skoraj 550 m2 obsegajočo poslikavo stropa Sikstinske kapele v Vatikanski palači, nastalo v 520 delovnih dneh med letoma 1508 in 1512, velja, da jo je mogoče občudovati več ur, toliko svetopisemskih zgodb se prepleta v njej. Knjiga z razumljivimi razlagami poskrbi, da njihova govorica ni razumljiva le poznavalcem, temveč vsakomur, ki pozorno prebere poglavje o njej. Enako velja za množico manjših prizorov in detajlov, ki jih nepoučeni opazovalec zlahka spregleda ali jih ne zna povezati s sporočilom celote.
Na takšno potovanje vabi tudi nova, nedavno natisnjena razkošna monografija Michelangelo – velikan. Na dobrih 300 straneh in z 200 izvrstnimi fotografijami strokovno, a obenem poljudno predstavlja vsa tri področja umetnikovega ustvarjanja: kiparstvo, slikarstvo in arhitekturo. Ob skoraj vsaki umetnini je dodana zgodba ali anekdota, ki veliko pove tako o Michelangelu Buonarrotiju (1475–1564), za mnoge ljubitelje umetnosti največjem umetniku vseh časov, kot o nastajanju in usodi njegovih mojstrovin, večinoma ohranjenih v cerkvah in galerijah v Rimu in Firencah.
Na primer, da je mogočna, s podstavkom kar 516 cm visoka in 5,6 tone težka skulptura Davida, ki jo je Michelangelo iz carrarskega marmorja izklesal v prvih štirih letih 16. stoletja, od leta 1873 na varnem v Galeriji Akademije, na trg Piazza della Signoria, kjer je sprva stal, pa so pred 110 leti postavili kopijo. Ne brez razloga, saj je bil kip v preteklosti večkrat poškodovan. Leta 1527 so mu nasprotniki Medičejcev odlomili roko, leta 1991 pa košček levega stopala. Strela, ki naj bi leta 1512 udarila v Davida, pa ni pustila sledi.
Za znamenito, skoraj 550 m2 obsegajočo poslikavo stropa Sikstinske kapele v Vatikanski palači, nastalo v 520 delovnih dneh med letoma 1508 in 1512, velja, da jo je mogoče občudovati več ur, toliko svetopisemskih zgodb se prepleta v njej. Knjiga z razumljivimi razlagami poskrbi, da njihova govorica ni razumljiva le poznavalcem, temveč vsakomur, ki pozorno prebere poglavje o njej. Enako velja za množico manjših prizorov in detajlov, ki jih nepoučeni opazovalec zlahka spregleda ali jih ne zna povezati s sporočilom celote.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Profesionalec