ŠOLSKO LETO 2019/20
Velike spremembe za več sto tisoč Slovencev
Staršem se vračajo nekatere »pravice«. Nič več pouka ob sobotah?
Odpri galerijo
Arhivska fotografija. FOTO: Uroš Hočevar, Delo
LJUBLJANA – Počitnice se nezadržno bližajo koncu, brezskrbnih dni za številne osnovno- in srednješolce bo konec 2. septembra, ko bodo, nekateri prvič, sedli v šolske klopi.
V začetku šolskega leta 2019/20 bo v vrtce vključenih več kot 87.000 otrok. Osnovne šole bo obiskovalo predvidoma 187.525 učenk in učencev, od tega bo šolski prag prestopilo 20.840 prvošolk in prvošolcev. Srednje šole bo obiskovalo približno toliko dijakinj in dijakov kot v preteklem šolskem letu, ko jih je bilo 73.225. Od tega jih bo v prvih letnikih približno 20.500.
Na ministrstvu za izobraževanje Jerneja Pikala so pred novim šolskim letom pripravili nekatere spremembe, ki jih je dobro poznati.
V novem šolskem letu bo zaprta ena podružnična osnovna šola, in sicer podružnica Lehen na Pohorju pri osnovni šoli Brezno-Podvelka. Na 11 podružničnih šolah v šolskem letu 2019/20 ne bodo imeli vpisanih učencev v 1. razred.
V novem šolskem letu se bosta začela uporabljati prenovljena učna načrta za učni predmet slovenščina in za izbirni premet čebelarstvo. Med izbirnimi predmeti bodo učenci lahko izbirali dva nova izbirna predmeta: filmsko vzgojo in slovenski znakovni jezik. Za oba je Strokovni svet za splošno izobraževanje v letu 2018 sprejel nova učna načrta.
Brez »delovnih« sobot?
Zaradi vsakoletnega spreminjanja koledarja se dnevi začetka in konca pouka težko ujamejo s številom tednov pouka, prav tako prihaja do odstopanj pri določitvi najmanjšega števila dni pouka, zato s spremembo pravilnika ohranjajo samo datume začetka in konca pouka. Ena večjih sprememb je, da po novem pravilnik ministru dopušča možnost, da se pouka prost dan (ki se je doslej nadomeščal na drug delovni dan oziroma na soboto) ne nadomešča.
Šola v naravi
Za novo šolsko leto se je povišalo sofinanciranje šole v naravi za štiri odstotke. V osnovnih šolah bo ministrstvo zagotovilo sofinanciranje v višini 70,30 evra na učenca 5. razreda, osnovnim šolam s prilagojenim programom 91,30 evra na učenca 5. in 6. razreda ter 91,30 evra na učenca za tretjino učencev, ki so vključeni v oddelke posebnega programa vzgoje in izobraževanja.
Zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami , ki izvajajo osnovnošolski program, bo ministrstvo sofinanciralo 91,30 evra na učenca 5. in 6. razreda ter na učenca za tretjino vseh učencev, ki so vključeni v oddelke posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Vzgojnim zavodom bodo prav tako sofinancirali 91,30 evra na učenca osnovne šole.
Razširjeni učbeniški skladi
Praksa, ki se je začela izvajati v lanskem šolskem letu, da ministrstvo letno zagotavlja poleg sredstev za obnovo učbeniškega sklada za vse razrede osnovne šole še sredstva za nakup učbenikov in drugih učnih gradiv za prvi razred osnovne šole, je v prihajajočem šolskem letu razširjena še na drugi razred. Tudi drugošolčki bodo v novem šolskem letu učna gradiva prejeli brezplačno. Ob tem ministrstvo zagotavlja še sredstva za učbenike za šolstvo narodnosti, za slepe in slabovidne ter za nizkonakladne učbenike.
Ministrstvo je za učbeniške sklade zagotovilo pet milijonov evrov.
Manj delovnih zvezkov?
Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov določa, da strokovni aktiv učiteljev predlaga ravnatelju seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki jih bodo učitelji in udeleženci izobraževanja uporabljali pri pouku v prihodnjem šolskem letu. Pri oblikovanju predlogov, kateri delovni zvezki in učna gradiva bodo uporabljena, so učitelji avtonomni. Odločitev o izbiri delovnih zvezkov je prepuščena šolam oziroma učiteljem in staršem. Starši lahko prek sveta staršev pomembno vplivajo na izbiro delovnih zvezkov. Če menijo, da so lahko cilji pouka realizirani na drugačen način in z drugimi, morda cenejšimi gradivi, lahko seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki ga predlaga šola, zavrnejo.
Ravnatelji morajo pridobiti pisno soglasje sveta staršev za predlagan seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezen razred oziroma letnik šole. Šola mora upoštevati soglasje sveta staršev k skupni nabavni ceni delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. Starši lahko izbor zaradi različnih argumentov zavrnejo in šolo pozovejo k ponovnemu izboru.
O izbiri drugih šolskih pripomočkov se starši odločajo samostojno, šole pa lahko predlagajo staršem nakup učnih pripomočkov, ki se jim zdijo najustreznejši za izvajanje izobraževalnega procesa. Šole lahko pri tem staršem pomagajo z navajanjem primerljivih artiklov, končna odločitev pa je prepuščena staršem.
Ministrstvo hkrati priporoča, da se sledi strokovnim Priporočilom za izbiro učbenikov in kompletov učnih gradiv za šolsko leto 2019/20, ki jih je izdal Zavod RS za šolstvo. Ta ne priporočajo uporabe vseh učil na tržišču, pač pa razumno presojo strokovnih delavk in delavcev pri nabavi in uporabi. Priporoča tudi razmislek o smotrnosti (pretirane) uporabe učnih gradiv v prvi triadi osnovne šole.
Z novim šolskim letom bodo v veljavo stopile spremembe zakona o gimnazijah in zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Z njima izenačujejo obravnavo vseh dijakov glede njihove odsotnosti od pouka. Srednje šole in starši dijakov se bodo medsebojno obveščali o morebitnih odsotnostih dijakov, kar velja tudi za starše polnoletnih dijakov.
Podobno spremembo predvidevajo tudi na področju vzgojnega delovanja. Šola bo dijaka po doseženi polnoletnosti obravnavala enako, kot ga je do njegove polnoletnosti. To pomeni, da bodo starši vključeni v postopke vzgojnega ukrepanja proti polnoletnemu dijaku.
Učiteljem bo dana možnost, da lahko dijaku prepovejo navzočnost pri določeni uri pouka, če bo dijak z neprimernim obnašanjem bistveno oviral izvajanje pouka. To pomeni, da učitelj dijaku lahko prepove prisotnost pri pouku ne le v primeru, če gre za ogrožanje njegovega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih oseb, ampak tudi v primeru, če kljub opozorilu učitelja, naj preneha motiti pouk, to nadaljuje tako, da močno ovira izvajanje pouka. Šola bo lahko dijaka izključila iz šole, če se mu bo izrekel četrti ukor.
Trajanje statusa dijaka
Novosti na področju trajanja statusa dijaka v skladu z novo srednješolsko zakonodajo začnejo veljati za generacijo dijakov, ki se bo v srednje šole prvič vpisala v prihajajočem šolskem letu, in za dijake, ki se bodo v naslednjem šolskem letu ponovno želeli vključiti v redno srednješolsko izobraževanje po prekinitvi.
Novosti na področju trajanja statusa dijaka:
Novi izobraževalni programi
Z novim šolskim letom se na nekaterih srednjih šolah razmeščajo novi izobraževalni programi, in sicer: na Šolskem centru Novo mesto, Srednji strojni šoli, se bo začel izvajati program tehnik mehatronike, na III. gimnaziji Maribor program gimnazija – športni oddelek, na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota program pomočnik v tehnoloških procesih, na Šolskem centru Nova Gorica, Biotehniški šoli, program gospodar na podeželju, na Šolskem centru Celje, Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, program izvajalec suhomontažne gradnje, na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor pa bodo z naslednjim šolskim letom spet začeli izvajati program elektrotehnik (PTI).
S šolskim letom 2019/20 se mreža programov, ki se bodo izvajali tudi v vajeniški obliki, širi še s štirimi dodatnimi programi:
V začetku šolskega leta 2019/20 bo v vrtce vključenih več kot 87.000 otrok. Osnovne šole bo obiskovalo predvidoma 187.525 učenk in učencev, od tega bo šolski prag prestopilo 20.840 prvošolk in prvošolcev. Srednje šole bo obiskovalo približno toliko dijakinj in dijakov kot v preteklem šolskem letu, ko jih je bilo 73.225. Od tega jih bo v prvih letnikih približno 20.500.
Na ministrstvu za izobraževanje Jerneja Pikala so pred novim šolskim letom pripravili nekatere spremembe, ki jih je dobro poznati.
Osnovne šole
V novem šolskem letu bo zaprta ena podružnična osnovna šola, in sicer podružnica Lehen na Pohorju pri osnovni šoli Brezno-Podvelka. Na 11 podružničnih šolah v šolskem letu 2019/20 ne bodo imeli vpisanih učencev v 1. razred.
V novem šolskem letu se bosta začela uporabljati prenovljena učna načrta za učni predmet slovenščina in za izbirni premet čebelarstvo. Med izbirnimi predmeti bodo učenci lahko izbirali dva nova izbirna predmeta: filmsko vzgojo in slovenski znakovni jezik. Za oba je Strokovni svet za splošno izobraževanje v letu 2018 sprejel nova učna načrta.
Brez »delovnih« sobot?
Zaradi vsakoletnega spreminjanja koledarja se dnevi začetka in konca pouka težko ujamejo s številom tednov pouka, prav tako prihaja do odstopanj pri določitvi najmanjšega števila dni pouka, zato s spremembo pravilnika ohranjajo samo datume začetka in konca pouka. Ena večjih sprememb je, da po novem pravilnik ministru dopušča možnost, da se pouka prost dan (ki se je doslej nadomeščal na drug delovni dan oziroma na soboto) ne nadomešča.
Šola v naravi
Za novo šolsko leto se je povišalo sofinanciranje šole v naravi za štiri odstotke. V osnovnih šolah bo ministrstvo zagotovilo sofinanciranje v višini 70,30 evra na učenca 5. razreda, osnovnim šolam s prilagojenim programom 91,30 evra na učenca 5. in 6. razreda ter 91,30 evra na učenca za tretjino učencev, ki so vključeni v oddelke posebnega programa vzgoje in izobraževanja.
Zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami , ki izvajajo osnovnošolski program, bo ministrstvo sofinanciralo 91,30 evra na učenca 5. in 6. razreda ter na učenca za tretjino vseh učencev, ki so vključeni v oddelke posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Vzgojnim zavodom bodo prav tako sofinancirali 91,30 evra na učenca osnovne šole.
Razširjeni učbeniški skladi
Praksa, ki se je začela izvajati v lanskem šolskem letu, da ministrstvo letno zagotavlja poleg sredstev za obnovo učbeniškega sklada za vse razrede osnovne šole še sredstva za nakup učbenikov in drugih učnih gradiv za prvi razred osnovne šole, je v prihajajočem šolskem letu razširjena še na drugi razred. Tudi drugošolčki bodo v novem šolskem letu učna gradiva prejeli brezplačno. Ob tem ministrstvo zagotavlja še sredstva za učbenike za šolstvo narodnosti, za slepe in slabovidne ter za nizkonakladne učbenike.
Ministrstvo je za učbeniške sklade zagotovilo pet milijonov evrov.
Manj delovnih zvezkov?
Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov določa, da strokovni aktiv učiteljev predlaga ravnatelju seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki jih bodo učitelji in udeleženci izobraževanja uporabljali pri pouku v prihodnjem šolskem letu. Pri oblikovanju predlogov, kateri delovni zvezki in učna gradiva bodo uporabljena, so učitelji avtonomni. Odločitev o izbiri delovnih zvezkov je prepuščena šolam oziroma učiteljem in staršem. Starši lahko prek sveta staršev pomembno vplivajo na izbiro delovnih zvezkov. Če menijo, da so lahko cilji pouka realizirani na drugačen način in z drugimi, morda cenejšimi gradivi, lahko seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki ga predlaga šola, zavrnejo.
Ravnatelji morajo pridobiti pisno soglasje sveta staršev za predlagan seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezen razred oziroma letnik šole. Šola mora upoštevati soglasje sveta staršev k skupni nabavni ceni delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. Starši lahko izbor zaradi različnih argumentov zavrnejo in šolo pozovejo k ponovnemu izboru.
O izbiri drugih šolskih pripomočkov se starši odločajo samostojno, šole pa lahko predlagajo staršem nakup učnih pripomočkov, ki se jim zdijo najustreznejši za izvajanje izobraževalnega procesa. Šole lahko pri tem staršem pomagajo z navajanjem primerljivih artiklov, končna odločitev pa je prepuščena staršem.
Ministrstvo hkrati priporoča, da se sledi strokovnim Priporočilom za izbiro učbenikov in kompletov učnih gradiv za šolsko leto 2019/20, ki jih je izdal Zavod RS za šolstvo. Ta ne priporočajo uporabe vseh učil na tržišču, pač pa razumno presojo strokovnih delavk in delavcev pri nabavi in uporabi. Priporoča tudi razmislek o smotrnosti (pretirane) uporabe učnih gradiv v prvi triadi osnovne šole.
Srednje šole
Z novim šolskim letom bodo v veljavo stopile spremembe zakona o gimnazijah in zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Z njima izenačujejo obravnavo vseh dijakov glede njihove odsotnosti od pouka. Srednje šole in starši dijakov se bodo medsebojno obveščali o morebitnih odsotnostih dijakov, kar velja tudi za starše polnoletnih dijakov.
Podobno spremembo predvidevajo tudi na področju vzgojnega delovanja. Šola bo dijaka po doseženi polnoletnosti obravnavala enako, kot ga je do njegove polnoletnosti. To pomeni, da bodo starši vključeni v postopke vzgojnega ukrepanja proti polnoletnemu dijaku.
Učiteljem bo dana možnost, da lahko dijaku prepovejo navzočnost pri določeni uri pouka, če bo dijak z neprimernim obnašanjem bistveno oviral izvajanje pouka. To pomeni, da učitelj dijaku lahko prepove prisotnost pri pouku ne le v primeru, če gre za ogrožanje njegovega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih oseb, ampak tudi v primeru, če kljub opozorilu učitelja, naj preneha motiti pouk, to nadaljuje tako, da močno ovira izvajanje pouka. Šola bo lahko dijaka izključila iz šole, če se mu bo izrekel četrti ukor.
Trajanje statusa dijaka
Novosti na področju trajanja statusa dijaka v skladu z novo srednješolsko zakonodajo začnejo veljati za generacijo dijakov, ki se bo v srednje šole prvič vpisala v prihajajočem šolskem letu, in za dijake, ki se bodo v naslednjem šolskem letu ponovno želeli vključiti v redno srednješolsko izobraževanje po prekinitvi.
Novosti na področju trajanja statusa dijaka:
- Dijak z vpisom v srednješolski program pridobi status dijaka in s tem vse pravice, ki izhajajo iz statusa. Po novem bo trajanje statusa dijaka trajalo toliko časa, kolikor traja izobraževanje po posameznem izobraževalnem programu, dijak pa bo imel na voljo še dve dodatni leti iz naslova ponavljanja in prestopa v drug izobraževalni program, če ob prestopu ne bo napredoval. Za t. i. dijake s posebnimi pravicami (dijaki z odločbo o usmeritvi, dijaki z izjemnimi zdravstvenimi težavami, zaradi starševstva ipd.) pa bo veljalo, da imajo na voljo še dve dodatni leti za ponavljanje.
- V skupni obseg trajanja statusa dijaka se bosta upoštevala oba zakona, tako zakon o gimnazijah kot zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju.
- Kdor bo že zaključil (z zaključnim izpitom oziroma maturo) izobraževanje po obeh zakonih, se ne bo mogel več redno izobraževati po drugem programu z istim vstopnim pogojem. Če bo torej nekdo zaključil gimnazijski program, se ne bo mogel več po novem vključiti v drug izobraževalni program, npr. ekonomski tehnik. Veljalo pa bo še vedno, da bo mogoče nadaljevanje izobraževanja po vertikali. Npr. dijak bo zaključil program avtoserviser in se bo lahko vpisal v program avtoservisni tehnik (PTI) in s tem pridobil višjo stopnjo izobrazbe, saj se v PTI programe (to so t. i. programi 3+2) lahko vpišejo samo dijaki, ki predhodno zaključijo ustrezni program srednjega poklicnega izobraževanja.
- Dijaki, ki bodo v svojem predhodnem izobraževanju ponavljali ali prestopili v drug program v isti letnik (torej bodo v svojem predhodnem izobraževanju že izrabili dodatna leta), se po novem ne bodo več mogli vpisati v program maturitetni tečaj. Poleg tega dijaki, ki se bodo vpisali v maturitetni tečaj, ne bodo več mogli ponavljati tega programa, saj je z novo zakonodajo določeno, da dijak program MT in PT obiskuje samo eno leto.
- V programih poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) bo dijak lahko enkrat ponavljal, če ni presegel trajanja izobraževanja v svojem predhodnem izobraževanju. Če bo npr. dijak v programu srednjega poklicnega izobraževanja mizar enkrat ponavljal in tudi enkrat prestopil v drug program brez napredovanja, se bo sicer lahko vpisal v program PTI, da bi pridobil višjo stopnjo izobraževanja, vendar pa v tem programu PTI, ki traja dve leti, ne bo imel več možnosti ponavljanja. Če bo v svojem predhodnem izobraževanju izrabil zgolj eno dodatno leto (ali bo samo ponavljal, ali bo samo prestopil v drug program brez napredovanja), pa bo lahko ponavljal tudi v programu PTI.
Novi izobraževalni programi
Z novim šolskim letom se na nekaterih srednjih šolah razmeščajo novi izobraževalni programi, in sicer: na Šolskem centru Novo mesto, Srednji strojni šoli, se bo začel izvajati program tehnik mehatronike, na III. gimnaziji Maribor program gimnazija – športni oddelek, na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota program pomočnik v tehnoloških procesih, na Šolskem centru Nova Gorica, Biotehniški šoli, program gospodar na podeželju, na Šolskem centru Celje, Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, program izvajalec suhomontažne gradnje, na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor pa bodo z naslednjim šolskim letom spet začeli izvajati program elektrotehnik (PTI).
S šolskim letom 2019/20 se mreža programov, ki se bodo izvajali tudi v vajeniški obliki, širi še s štirimi dodatnimi programi:
- zidar (Šolski center Kranj, Šolski center Novo mesto, Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana,
- elektrikar (Šolski center Kranj, Šolski center Velenje),
- mehatronik operater (Šolski center Novo mesto, Srednja tehniška šola Koper, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad),
- klepar krovec na Šolskem centru Ptuj.
