Veliki brat ne bo gledal naših računov

Medtem ko se na politični površini odvijajo številne bitke med poloma in strankami, se pod površino pogosto odvijajo drugačne reči. Tako je bil, denimo, junija javno objavljen predlog zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov. Za formalističnim naslovom zakona se skriva uvedba obveznega poslovanja z elektronskimi računi med vsemi domačimi poslovnimi subjekti v Sloveniji ter sporočanje e-računov in podatkov iz izdanih in prejetih e-računov finančni upravi (Furs).

»Predlagane rešitve, ki urejajo pošiljanje e-računov Fursu, bodo omogočile lažji nadzor in odkrivanje davčnih goljufij ter poplačilo dolgovanega DDV, hkrati pa bodo delovale preventivno in zmanjšale število poskusov goljufij pri davčnih zavezancih,« so navedli v predlogu zakona, ki ga je predlagalo ministrstvo za finance (MF). V oceni finančnih posledic novega zakona so predvideli pozitivne finančne učinke na prihodkovno stran državnega proračuna, »saj bodo pozitivno vplivale na višino pobranega DDV«.

Finančna uprava bi lahko izvohala morebitne kršitelje – a kaj ko bi bili v bazi podatkov tudi navadni potrošniki.

Zapletlo pa se je pri 13. členu, ki je predpisoval, da mora e-račun, izdan potrošniku, davčnemu organu posredovati izdajatelj oziroma ponudnik. Tako bi na Furs avtomatsko romale tudi podrobnosti našega spletnega ali katerega drugega nakupa, kjer bi dobili e-račun: od številk konfekcije do zdravil proti kroničnim boleznim; nekateri so se zbali, da bodo prodajalci morali posredovati celo podatke o intimnih, spolnih igračah, ki jih kdo naroči na dom. Glede na digitalno krhkost sodobnega sveta, ko na podatke posameznika prežijo tako globalne poslovne firme kot mednarodne hekerske združbe, bi bil tovrstni zbir zaklad za raznovrstne nepridiprave.

Ministrstvo za finance je potrdilo

Še preden je sploh izbruhnila javna panika, se je oglasila stroka – v tem primeru poklicne zbornice ter podjetja, ki so državo oziroma vlado opozorili, da v 13. (ter naslednjem, 14.) členu rine povsem čez mejo sprejemljivega.

Odvetniška zbornica Slovenije ter Združenje za informatiko in telekomunikacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sta predlagala kar črtanje 13. člena, »saj se z e-računom posreduje podatek o naročniku ter o opravljeni storitvi«. Tudi sama GZS je izrazila nestrinjanje s členom z nesrečno številko, nadalje je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije predlagala »brisanje« 13. in 14. člena, Trgovinska zbornica pa je samo za 13. člen imela pet predlogov za spremembe. »Mnoge od pripomb desetih subjektov so bile upoštevane,« nam je na vprašanje o razvoju zadev odgovoril Furs.

Ministrstvo za finance pa je potrdilo, da so prisluhnili: »E-računov, ki jih bodo podjetja izdala potrošnikom, ne bo treba pošiljati davčnemu organu,« so pojasnili stanje predloga zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov, ki je zdaj v zaključni fazi usklajevanja znotraj ministrstva in organov v sestavi, da bi ga vrnili v javno obravnavo: »Okvirno načrtujemo, da bomo predlog zakona na vlado posredovali do konca januarja 2025,« še sporočajo s finančnega ministrstva. Velikemu državnemu bratu, ki bi prišel potihoma ter zbiral naše podatke z računov, smo se izognili. Za zdaj.