ZNAMKE
Verigarji so stari sto let
Tretjega januarja 1919 smo dobili prve slovenske znamke. Osnutke zanje je po modelu Staneta Derganca pripravil Ivan Vavpotič.
Odpri galerijo
Prvi znani dokument o izidu novih slovenskih znamk
LJUBLJANA – Ivan Vavpotič je upodobil moža, ki je strgal verige. V tedanjem slovenskem likovnem prostoru bomo našli več sorodnih podob, ki simbolično napovedujejo osvoboditev izpod kapitalističnega jarma.
Vavpotič, slovenski slikar, ilustrator in scenograf, se je rodil 21. februarja 1877 v Kamniku. Gimnazijo je obiskoval med letoma 1888 in 1897 v Novem mestu.
Po maturi je odšel v Prago, se vpisal najprej na konservatorij, a se kmalu prepisal na državno kraljevo akademijo, tam študiral slikarstvo in figuralno kompozicijo pri V. Brožíku in V. Hynaisu, krajino pa pri J. Mařáku in M. Pirnerju. Študij je nadaljeval v Parizu med letoma 1900 in 1902, nato pa za pol leta odšel na Dunaj. Diplomiral je leta 1905 v Pragi ter tam postal učitelj risanja in umetnostne zgodovine na Strakovi akademiji, hkrati pa nadaljeval študij na specialki pri Hynaisu. Leta 1906 se je vrnil v domovino in do leta 1910 poučeval prostoročno risanje na realki v Idriji. Med letoma 1910 in 1915 je živel v Ljubljani kot svobodni umetnik, 1915. opravil v Gradcu oficirski izpit in bil do leta 1918 pri Vojnem tiskovnem uradu slikar na bojiščih in v zaledju.
Po koncu vojne mu je ministrstvo za prosveto dalo naziv profesor, v letih 1926 in 1929 je vodil scenografsko delavnico ljubljanske Drame in Opere, nato je bil do smrti svobodni umetnik. V Ljubljani je bil eden glavnih pobudnikov in sodelavcev strokovnih združenj ter organizator razstav, bil je med pobudniki in ustanovitelji društva Lada II in Društva slovenskih likovnih umetnikov, si prizadeval za izboljšanje gmotnih in moralnih razmer umetnikov ter spodbudil sodelovanje in izmenjavo slovenskih, jugoslovanskih in čeških umetnikov. Urejal je revijo Vesna (1921). Umrl je 11. januarja 1943 v Ljubljani. Leta 1977 so na njegovo rojstni hiši v Kamniku odkrili spominsko ploščo.
Po razpadu avstro-ogrske monarhije je bila 29. oktobra 1918 v Zagrebu razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS). Dober mesec po ustanovitvi, 1. decembra 1918, se je združila v Kraljevino Srbijo in Črno goro in se je odtlej imenovala Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Narodna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) v Ljubljani je 14. novembra 1918 ustanovila Poštno in brzojavno ravnateljstvo za vse slovensko ozemlje, in to za Kranjsko, Goriško, slovenski del Istre, mesto Trst ter Štajersko in Koroško v tistem delu, ki je spadal pod državo SHS. Podrejeno je bilo neposredno slovenski vladi, oddelku za promet, a žal le za kratek čas. Po združitvi s kraljevino Srbijo in Črno goro 1. decembra 1918 je postalo podrejeno poštnemu in brzojavnemu ministrstvu v Beogradu.
Po razglasitvi države SHS so pod Avstrijo živeči Slovenci prva dva meseca uporabljali avstrijske, v Prekmurju živeči pa madžarske znamke. Zaloge avstrijskih znamk so šle h koncu in poštna direkcija v Ljubljani je dala nalog za izdajo novih znamk ter se glede možnosti tiskanja pozanimala pri večjih tiskarnah v deželi. Pritrdilni odgovor je dobila od tiskarne J. Blaznik in naslednik ter od Jugoslovanske tiskarne.
Izdelavo osnutkov prvih slovenskih znamk so ponudili akademskemu slikarju Ivanu Vavpotiču, in ta je v kratkem času izdelal osnutke za nove frankovne, portovne in časopisne znamke. Slikar je pri upodobitvi verigarja sledil modelu vrhunskega telovadca Staneta Derganca. »Podoba Vavpotičevega verigarja je poleg vrednosti za slovensko filatelijo pomembna tudi za novejšo slovensko zgodovino, saj na simboličen način govori o težkem in prelomnem času po končani prvi svetovni vojni,« pravi Iztok Durjava v zapisu o slikarju in verigarjih v katalogu Slovenija od prve svetovne vojne do koroškega plebiscita in Rapalla.
Komisija je izbrala najprimernejši motiv, in sicer v sončnih žarkih stoječega sužnja, ki trga verige, v ozadju pa je Triglav, zato se te znamke pri filatelistih in na splošno imenujejo verigarji. Motiv s to sliko je na znamkah od vrednosti 3 do 40 vinarjev. Pri znamkah za 50 in 60 vinarjev je alegorijski lik ženske s tremi sokoli, kar pomeni tri ljudstva – Slovence, Hrvate in Srbe. Na vrednosti za 1 in 2 kroni pa stopa angel miru s palmovim listom čez ruševine in vojne žrtve. Na znamkah z vrednostjo 5 do 20 kron je lik kralja Petra I.
Prve naše znamke so izšle v Ljubljani 3. januarja 1919 in bile veljavne najprej v Sloveniji, pozneje pa tudi na Hrvaškem in v Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini. Verigarji so veljali do 15. aprila 1921, portovne znamke pa do konca istega leta. Po 15. aprilu se je frankiralo z znamkami tako imenovane ameriške izdaje. Zaloge prejšnjih izdaj so morale pošte vrniti poštnemu ravnateljstvu v Beogradu.
Vavpotič, slovenski slikar, ilustrator in scenograf, se je rodil 21. februarja 1877 v Kamniku. Gimnazijo je obiskoval med letoma 1888 in 1897 v Novem mestu.
Oče prve slovenske znamke se je rodil 21. februarja 1877 v Kamniku.
Po maturi je odšel v Prago, se vpisal najprej na konservatorij, a se kmalu prepisal na državno kraljevo akademijo, tam študiral slikarstvo in figuralno kompozicijo pri V. Brožíku in V. Hynaisu, krajino pa pri J. Mařáku in M. Pirnerju. Študij je nadaljeval v Parizu med letoma 1900 in 1902, nato pa za pol leta odšel na Dunaj. Diplomiral je leta 1905 v Pragi ter tam postal učitelj risanja in umetnostne zgodovine na Strakovi akademiji, hkrati pa nadaljeval študij na specialki pri Hynaisu. Leta 1906 se je vrnil v domovino in do leta 1910 poučeval prostoročno risanje na realki v Idriji. Med letoma 1910 in 1915 je živel v Ljubljani kot svobodni umetnik, 1915. opravil v Gradcu oficirski izpit in bil do leta 1918 pri Vojnem tiskovnem uradu slikar na bojiščih in v zaledju.
Na znamki verigar je upodobil telovadca Staneta Derganca.
Po koncu vojne mu je ministrstvo za prosveto dalo naziv profesor, v letih 1926 in 1929 je vodil scenografsko delavnico ljubljanske Drame in Opere, nato je bil do smrti svobodni umetnik. V Ljubljani je bil eden glavnih pobudnikov in sodelavcev strokovnih združenj ter organizator razstav, bil je med pobudniki in ustanovitelji društva Lada II in Društva slovenskih likovnih umetnikov, si prizadeval za izboljšanje gmotnih in moralnih razmer umetnikov ter spodbudil sodelovanje in izmenjavo slovenskih, jugoslovanskih in čeških umetnikov. Urejal je revijo Vesna (1921). Umrl je 11. januarja 1943 v Ljubljani. Leta 1977 so na njegovo rojstni hiši v Kamniku odkrili spominsko ploščo.
Slikarjev dvojni avtoportret v ogledalu
Po razpadu avstro-ogrske monarhije je bila 29. oktobra 1918 v Zagrebu razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS). Dober mesec po ustanovitvi, 1. decembra 1918, se je združila v Kraljevino Srbijo in Črno goro in se je odtlej imenovala Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Podrejeni Beogradu
Narodna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) v Ljubljani je 14. novembra 1918 ustanovila Poštno in brzojavno ravnateljstvo za vse slovensko ozemlje, in to za Kranjsko, Goriško, slovenski del Istre, mesto Trst ter Štajersko in Koroško v tistem delu, ki je spadal pod državo SHS. Podrejeno je bilo neposredno slovenski vladi, oddelku za promet, a žal le za kratek čas. Po združitvi s kraljevino Srbijo in Črno goro 1. decembra 1918 je postalo podrejeno poštnemu in brzojavnemu ministrstvu v Beogradu.
Prvi znani dokument o izidu novih slovenskih znamk
Po razglasitvi države SHS so pod Avstrijo živeči Slovenci prva dva meseca uporabljali avstrijske, v Prekmurju živeči pa madžarske znamke. Zaloge avstrijskih znamk so šle h koncu in poštna direkcija v Ljubljani je dala nalog za izdajo novih znamk ter se glede možnosti tiskanja pozanimala pri večjih tiskarnah v deželi. Pritrdilni odgovor je dobila od tiskarne J. Blaznik in naslednik ter od Jugoslovanske tiskarne.
Izdelavo osnutkov prvih slovenskih znamk so ponudili akademskemu slikarju Ivanu Vavpotiču, in ta je v kratkem času izdelal osnutke za nove frankovne, portovne in časopisne znamke. Slikar je pri upodobitvi verigarja sledil modelu vrhunskega telovadca Staneta Derganca. »Podoba Vavpotičevega verigarja je poleg vrednosti za slovensko filatelijo pomembna tudi za novejšo slovensko zgodovino, saj na simboličen način govori o težkem in prelomnem času po končani prvi svetovni vojni,« pravi Iztok Durjava v zapisu o slikarju in verigarjih v katalogu Slovenija od prve svetovne vojne do koroškega plebiscita in Rapalla.
Suženj trga verige
Komisija je izbrala najprimernejši motiv, in sicer v sončnih žarkih stoječega sužnja, ki trga verige, v ozadju pa je Triglav, zato se te znamke pri filatelistih in na splošno imenujejo verigarji. Motiv s to sliko je na znamkah od vrednosti 3 do 40 vinarjev. Pri znamkah za 50 in 60 vinarjev je alegorijski lik ženske s tremi sokoli, kar pomeni tri ljudstva – Slovence, Hrvate in Srbe. Na vrednosti za 1 in 2 kroni pa stopa angel miru s palmovim listom čez ruševine in vojne žrtve. Na znamkah z vrednostjo 5 do 20 kron je lik kralja Petra I.
1921.1921. so verigarji nehali veljati.
Prve naše znamke so izšle v Ljubljani 3. januarja 1919 in bile veljavne najprej v Sloveniji, pozneje pa tudi na Hrvaškem in v Dalmaciji ter v Bosni in Hercegovini. Verigarji so veljali do 15. aprila 1921, portovne znamke pa do konca istega leta. Po 15. aprilu se je frankiralo z znamkami tako imenovane ameriške izdaje. Zaloge prejšnjih izdaj so morale pošte vrniti poštnemu ravnateljstvu v Beogradu.
