Verskim uslužbencem za skoraj polovico nižja nadomestila: slovenski škofje na nogah
Poslanci so na današnji seji obravnavali in glasovali o predlagani noveli zakona o verski svobodi. Slednji delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z zdajšnjih 100 znižuje na 60 odstotkov. Do zakona so kritični slovenski škofje, ki so v izjavi za javnost zapisali, da bi poslanci po predlogu vlade tako verskim skupnostim vzeli status in znižali nadomestila verskim uslužbencem.
DZ znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev
DZ je z 52 glasovi za in 18 glasovi proti sprejel spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. V opoziciji so spremembo ocenili kot nedopusten poseg v že pridobljene pravice, v koaliciji pa so zatrdili, da zgolj odpravljajo nezakonito stanje na tem področju.
Od vlade so pričakovali, da bo predlog sprememb zakona o verski svobodi umaknila iz dnevnega reda in ga zavrnila, a jih vlada pri tem ni upoštevala in je predlog danes vseeno pristal med poslanci.
Manj denarja za duhovnike, redovnike in redovnice
»Slovenski škofje želimo po tem, ko je bilo stališče Katoliške cerkve na seji Odbora že predstavljeno, še enkrat poudariti, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjamo, saj zniževanje prispevkov pomeni tudi slabšanje socialne varnosti naših duhovnikov, redovnikov in redovnic ter preostalih verskih delavcev. Ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi,« so slovenski škofje zapisali v sporočilu za javnost.
Verskih delavcev iz Katoliške cerkve, ki koristijo pomoč države, je trenutno 707, navajajo. »Zneski, ki jih država nameni za njihovo socialno zavarovanje, pa se zdijo v primerjavi z drugimi samozaposlenimi v kulturi, ki jih prav tako pokriva država, teh je, denimo, preko 3200, majhni. Delo verskih delavcev na področju skrbi za kulturo, izobraževanje in duhovne pomoči je prostovoljno, hkrati pa za našo družbo neprecenljivo,« ocenjujejo in dodajajo, da napovedane spremembe niso bile dogovorjene z nobeno drugo versko skupnostjo.
Še posebno se jim zdi nerazumno, da se spremembe zakona, kjer se RKC odreka status splošno koristne organizacije, sprejemajo v času, »ko je Cerkev prizadetim v vodnih ujmah in naravnih nesrečah, preko Karitas in drugih struktur in posameznikov, ponudila veliko materialno in duhovno pomoč«.
Kako se bodo o zakonu odločili poslanci, bo znano že danes.
