DAN KAVE
Verz za kavo in prijateljstvo
V 15 lokalih po Sloveniji smo včeraj kavo plačevali z verzi.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Na facebooku imaš nekaj sto prijateljev. S prav toliko ljudmi deliš utrinke svojega življenja na instagramu in misli prek twitterja. Ko pogledaš število všečkov, komentarjev in ljudi, ki te spremljajo, se tvoje življenje zdi sanjsko in megapriljubljeno.
Toda to je virtualni svet. Tvoje virtualno življenje, polno klikov in tipkanja ter osiromašeno pristnih čustev in resnične medčloveške povezanosti.
»Družabna omrežja nam dajejo lažen občutek povezanosti,« britanski pevec JP Cooper, ambasador dunajske pražarne kave Julius Meinl, pravi o svetu, v katerem tehnologija izpodriva pristne odnose, zaradi česar v kavarni pogosto namesto z resničnim prijateljem klepetamo s pametnim telefončkom.
Tako je Julius Meinl izkoristil svetovni dan kave, 1. oktober, in s pobudo Srečaj se z verzi vzpodbudil ljudi, da vsaj na ta en dan malce odložijo pametne telefone in tablice ter se v celoti posvetijo resničnim prijateljem iz mesa in krvi. S prijateljem spišita verz in dobita dve kavici za ceno ene. To leži za iniciativo, ki jo je Jana pozdravila odprtih rok.
»Super ideja, da telefone pustimo v torbici in resnično poklepetamo,« sta navdušeni prijateljici in soimenjakinji, ki se tudi sicer redno, že skoraj odkar pomnita, dobivata na klepetavih kavicah. Ideja verza kot plačilnega sredstva ju je navdušila že lani, zato sta se v ljubljanskem Cappuccino baru, enem izmed 15 lokalov po Sloveniji, ki so podprli iniciativo, tokrat dobili pripravljeni in oboroženi s kupom lističev z verzi, ki ju je ena od obeh, ki uživa v pisanju stihov, prinesla na njun že običajni klepet. In sta ob skodelice vroče, aromatične kavice glasno tuhtali, kateri bi bil najustreznejši.
»Naj bo dišeča, v nebo dehteča ...« sta se na sončku, ki je počasi začel greti, zabavali in nadaljevali tradicijo prijateljevanja, ki sta jo začeli že njuni mami. Za sosednjo mizo pa sta, za mlajšo generacijo precej neznačilno brez zrenja v telefon, tradicijo negovanja prijateljstva začenjali brucki Eva in Nika, »zdaj, ko sva začeli študij, se bova pogosteje tako dobivali na klepetu«.
Podobno je tudi v notranjosti bara odmeval klepet, med prijateljicami Niko, Mišo, Tanjo in Marjano z različnih koncev Slovenije, ki so se po golem naključju dobile na prav ta dan. »Verze sem spesnila za vse nas štiri,« je dejala najbolj poetično navdihnjena Nika. Medtem ko se vse štiri strinjajo, da se je resnično fino dobiti na kofetku in klepetu.
Toda to je virtualni svet. Tvoje virtualno življenje, polno klikov in tipkanja ter osiromašeno pristnih čustev in resnične medčloveške povezanosti.
»Družabna omrežja nam dajejo lažen občutek povezanosti,« britanski pevec JP Cooper, ambasador dunajske pražarne kave Julius Meinl, pravi o svetu, v katerem tehnologija izpodriva pristne odnose, zaradi česar v kavarni pogosto namesto z resničnim prijateljem klepetamo s pametnim telefončkom.
Tako je Julius Meinl izkoristil svetovni dan kave, 1. oktober, in s pobudo Srečaj se z verzi vzpodbudil ljudi, da vsaj na ta en dan malce odložijo pametne telefone in tablice ter se v celoti posvetijo resničnim prijateljem iz mesa in krvi. S prijateljem spišita verz in dobita dve kavici za ceno ene. To leži za iniciativo, ki jo je Jana pozdravila odprtih rok.
»Super ideja, da telefone pustimo v torbici in resnično poklepetamo,« sta navdušeni prijateljici in soimenjakinji, ki se tudi sicer redno, že skoraj odkar pomnita, dobivata na klepetavih kavicah. Ideja verza kot plačilnega sredstva ju je navdušila že lani, zato sta se v ljubljanskem Cappuccino baru, enem izmed 15 lokalov po Sloveniji, ki so podprli iniciativo, tokrat dobili pripravljeni in oboroženi s kupom lističev z verzi, ki ju je ena od obeh, ki uživa v pisanju stihov, prinesla na njun že običajni klepet. In sta ob skodelice vroče, aromatične kavice glasno tuhtali, kateri bi bil najustreznejši.
2015.
smo zaznamovali prvi mednarodni dan kave.
smo zaznamovali prvi mednarodni dan kave.
»Naj bo dišeča, v nebo dehteča ...« sta se na sončku, ki je počasi začel greti, zabavali in nadaljevali tradicijo prijateljevanja, ki sta jo začeli že njuni mami. Za sosednjo mizo pa sta, za mlajšo generacijo precej neznačilno brez zrenja v telefon, tradicijo negovanja prijateljstva začenjali brucki Eva in Nika, »zdaj, ko sva začeli študij, se bova pogosteje tako dobivali na klepetu«.
Zbrani verzi bodo odpotovali na sedež podjetja na Dunaj, najboljši pa bodo stkani v pesem.
Podobno je tudi v notranjosti bara odmeval klepet, med prijateljicami Niko, Mišo, Tanjo in Marjano z različnih koncev Slovenije, ki so se po golem naključju dobile na prav ta dan. »Verze sem spesnila za vse nas štiri,« je dejala najbolj poetično navdihnjena Nika. Medtem ko se vse štiri strinjajo, da se je resnično fino dobiti na kofetku in klepetu.