ODLOČITEV
Vesela novica za vse, ki so na čakanju
Janez Cigler Kralj je zapisal, da je stanje takšno, da je ukrep še vedno potreben.
Odpri galerijo
Janez Cigler Kralj. FOTO: Blaž Samec
Vlada je podaljšala ukrep delnega subvencioniranja čakanja na delo do 30. spetembra. Minister za delo Janez Cigler Kralj je na twitterju zapisal, da stanje na trgu dela nakazuje na to, da je ukrep za delavce in delodajalce še vedno potreben. Za mesec september 2020 so potrebna sredstva ocenjena v višini 16,5 mio evrov.
Cigler Kralj je za STA ta teden pojasnil, da je avgusta na čakanju na delo še okoli 25.000 zaposlenih, kar je približno toliko kot julija. Želi si, da bi jeseni nosilni ukrep postal skrajšan delovnik, za katerega je bilo doslej nekaj manj zanimanja od pričakovanj. Kot je dejal, pa se zaveda, da nekatere panoge še niso zares zaživele, in teh ne bi rad pustil na cedilu.
Po podatkih, ki jih je STA posredoval Zavod RS za zaposlovanje, so delodajalci za ukrep subvencioniranja čakanja na delo do vključno torka posredovali 71.842 vlog za 390.903 zaposlene. Po zadnjem, četrtem protikoronskem zakonu, ki je shemo čakanja omogočil za julij in avgust, so doslej oddali 14.903 vloge za 50.919 zaposlenih. Za ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, ki ga je vpeljal tretji protikoronski zakon, so na zavodu medtem prejeli 7.825 vlog za 40.935 zaposlenih.
Po napovedih bi se vlada danes utegnila seznaniti tudi z izhodišči za pripravo načrta za okrevanje in odpornost, ki bo z nanizanimi projekti in ukrepi podlaga za koriščenje sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje po koronski krizi, ko bo ta enkrat na ravni EU dokončno sprejet.
Slovenija lahko iz celotnega svežnja, ki vključuje proračun unije za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1.074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, po sedanjih ocenah računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Precejšen del sredstev bo treba porabiti že v 2021 in 2022.
Rebalansa letošnjega proračuna medtem vlada po pričakovanjih danes še ne bo potrjevala. Kot je po ponedeljkovem srečanju koalicije povedal vodja poslancev SDS Danijel Krivec, je dokument sicer v pripravi in bo v kratkem medresorsko usklajen.
Cigler Kralj je za STA ta teden pojasnil, da je avgusta na čakanju na delo še okoli 25.000 zaposlenih, kar je približno toliko kot julija. Želi si, da bi jeseni nosilni ukrep postal skrajšan delovnik, za katerega je bilo doslej nekaj manj zanimanja od pričakovanj. Kot je dejal, pa se zaveda, da nekatere panoge še niso zares zaživele, in teh ne bi rad pustil na cedilu.
Po podatkih, ki jih je STA posredoval Zavod RS za zaposlovanje, so delodajalci za ukrep subvencioniranja čakanja na delo do vključno torka posredovali 71.842 vlog za 390.903 zaposlene. Po zadnjem, četrtem protikoronskem zakonu, ki je shemo čakanja omogočil za julij in avgust, so doslej oddali 14.903 vloge za 50.919 zaposlenih. Za ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa, ki ga je vpeljal tretji protikoronski zakon, so na zavodu medtem prejeli 7.825 vlog za 40.935 zaposlenih.
Po napovedih bi se vlada danes utegnila seznaniti tudi z izhodišči za pripravo načrta za okrevanje in odpornost, ki bo z nanizanimi projekti in ukrepi podlaga za koriščenje sredstev iz evropskega svežnja za okrevanje po koronski krizi, ko bo ta enkrat na ravni EU dokončno sprejet.
Slovenija lahko iz celotnega svežnja, ki vključuje proračun unije za obdobje 2021–2027 v vrednosti 1.074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, po sedanjih ocenah računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Precejšen del sredstev bo treba porabiti že v 2021 in 2022.
Rebalansa letošnjega proračuna medtem vlada po pričakovanjih danes še ne bo potrjevala. Kot je po ponedeljkovem srečanju koalicije povedal vodja poslancev SDS Danijel Krivec, je dokument sicer v pripravi in bo v kratkem medresorsko usklajen.
