Veseli duhovnik je biseromašnik (FOTO)
Hvaležni smo, da ste že 40 let med nami in nam kažete, kako bogato je lahko življenje, če si v prvi vrsti človek. Z vami se trudimo živeti z moralnimi vrednotami in biti dobri ljudje! Tako so se klanjali verniki ob visokem jubileju, ki ga je v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru obhajal priljubljeni, zdaj upokojeni prleški duhovnik Izidor Veleberi, ki je pred šestimi desetletji stopil na pot maševanja. Tako kot pred 60 leti na novomašnih podobicah se je tudi ob jubileju izpisovalo geslo Veselega darovalca Bog ljubi.
Mnogi so se strinjali, da to za msgr. Izidorja zares velja, saj je kljub letom vedno nasmejan in dobre volje. Darilo župnije za slavljenca so bile plačane počitnice v Rogaški Slatini, kamor Izidor zahaja že vrsto let. Pridigar na slovesnosti je bil eden prejšnjih ljutomerskih župnikov, Izidorjev naslednik Jože Vehovar, ki je pred prepolno cerkvijo vernikov z vseh koncev Pomurja, saj je Veleberi deloval v več župnijah, z velikim spoštovanjem in izbranimi besedami spregovoril o svojem učitelju in prijatelju.
Prav tako sta o slavljencu spregovorili vernici, sestri Tanja Trstenjak in Milena Žibrat, ki sta ob njegovem prihodu v Ljutomer zaključevali osemletko: »Spoštovani biseromašnik, gospod msgr. Izidor! Spomin nama sega nazaj na sončno junijsko nedeljo, ko sva prav tako z vami stali ob oltarni mizi. Takrat kot predstavnici veroučencev, ki so zaključevali veroučno obveznost z nalogo, da nagovoriva sošolce, da še naprej ostanemo zvesti božjemu klicu. Danes spet stojiva ob vas, da se vam zahvaliva za 40 let duhovništva v naši župniji. V teh letih niste bili le duhovnik, ampak predvsem človek, ki zna prisluhniti, razumeti, potolažiti in se veseliti. Poleg duhovno bogatih pridig se vedno razveselimo vašega prijaznega nasmeha, krepkega stiska roke in spodbudne besede. Ob tem častitljivem jubileju vam želiva, naj vas ljubi Bog ohranja med nami še mnogo let.«
1982. je prišel v Ljutomer.
Vedno pripravljen pomagati
Slavljenec je leta 1982 prišel v Župnijo Ljutomer, kjer je postal pomemben voditelj, duhovnik širokega srca, ki vedno najde lepo besedo, predvsem pa je nesebično pripravljen poslušati in pomagati vsakemu, ki se zateče v njegovo zavetje. Na slovesnosti ob jubileju so bili pri somaševanju tudi številni duhovniki, aktualni domači župnik Goran Merica pa se je slavljencu zahvalil za vse dobro v teh letih delovanja in prebral čestitko soboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa. Ob koncu svete maše so mu čestitali še prijatelji iz Laškega, v imenu župnijsko-pastoralnega sveta Marija Pušenjak in županja Olga Karba v imenu Občine Ljutomer. Po zahvalni pesmi je sledilo prijetno druženje ob cerkvi s kulturnim programom. Lepo presenečenje je bil izpust 60 golobov pod nebo, darilo prostovoljk z Zgornjega Krapja, golobe pa je v prleško prestolnico pripeljal Ivan Fekonja iz Črenšovcev. Ne gre prezreti, da je predstavnica Pušenjakova slavljencu podarila še spominsko knjigo, v katero so mu mnogi zapisali spomine in vtise o sodelovanju ter želje.
Veleberi se je rodil 1937. v Bogojini kot sedmi otrok staršem Janezu in Kristini. Obiskoval je klasično gimnazijo v Ljubljani, takoj po končani maturi 1957. je 18 mesecev služil vojaški rok. Leta 1959 se je vpisal na mariborsko bogoslovje v Ljubljani, štiri leta pozneje so ga v mariborski stolnici posvetili v duhovnika. Novo mašo je imel v Bogojini. Ob sobotah in nedeljah je v Laškem deloval kot duhovni pomočnik, 1964. so ga imenovali za kaplana v Gornji Radgoni, 1969. pa v Beltincih. Postal je župnijski upravitelj v Jarenini, nato je bil imenovan za župnika.
Leta 1982 se je preselil v Ljutomer, kjer je bil župnijski upravitelj in župnik. Bil je tudi član škofijskega duhovniškega sveta, škofijskega pastoralnega sveta, centra za duhovne poklice in liturgične komisije škofije Maribor, tudi član komisije pri oblikovanju razmišljanj pri Radiu Murski val in komisije pri urejevanju za priključitev župnije Razkrižje Mariborski nadškofiji. Od leta 2007 je škofijski duhovni asistent župnijskih gospodinj. Tako v Jarenini kot v Ljutomeru je bil pet let dekan, bil je tudi prvi predsednik Župnijske karitas v Ljutomeru, kar 25 let je vodil Župnijski pevski zbor. Leta 1994 je prejel občinsko priznanje za prispevek pri ohranjanju in obnovi kulturne dediščine. Za plemenito delo v župniji je prejel plaketo z listino in denarno nagrado, 2001. pa občinsko pisno priznanje za življenjsko delo. Sveti oče mu je podelil podpisano priznanje za zasluge v pastoralnem delu, imenovanje za monsinjorja.
Sveti oče mu je podelil podpisano priznanje za zasluge v pastoralnem delu, imenovanje za monsinjorja.
