Veste, da imamo Slovenci Nobelovega nagrajenca? Nagrado je dobil pred 100 leti
Na današnji dan pred 100 leti je zdravnik in kemik slovenskega rodu Friderik Pregl dobil Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje originalne metode mikroanalize organske snovi. Pregl je edini slovenski znanstvenik, ki je samostojno prejel to nagrado.
Friderik Pregl se je rodil leta 1869 v Ljubljani slovenskemu očetu, ki je umrl pri njegovih šestih letih in avstrijski materi v času, ko so bile slovenske dežele del Avstro-Ogrske. V letih 1880–1887 je obiskoval ljubljansko klasično gimnazijo, po maturi pa ga je pot vodila v Gradec, kjer je študiral medicino in bil leta 1894 promoviran za doktorja »vsega zdravilstva«. V želji po nadaljnjem izobraževanju je kasneje odšel na podoktorski študij v Prago in gostoval v več uglednih laboratorijih po Nemčiji (Tübingen, Leipzig, Berlin).
Kot raziskovalec in profesor na univerzah v Gradcu in Innsbrucku je razvil izjemno natančno metodo za organsko mikroanalizo, s katero je bilo za analize poslej potrebno petdesetkrat manj raziskovane snovi in samo tretjina časa. Za ta dosežek, ki je omogočil hiter napredek organske kemije v 20. stoletju, je 10. decembra 1923 prejel Nobelovo nagrado v kemiji.
Kot sodni izvedenec prišel v stik z mikroanalizo
Kot je pojasnil slovenski kemik, nekdanji rektor in zaslužni profesor ljubljanske univerze, Radovan Stanislav Pejovnik, se je Pregl na začetku kariere kot sodni izvedenec za kemijo ukvarjal z določitvijo sledov strupov in pri tem prišel v stik z mikroanalizo. Kmalu je namreč ugotovil, da bi bilo potrebno pri teh določevanjih znatno zmanjšati porabo vzorca, kar ga je vodilo v razvoj osnov za kvantitativno organsko mikroanalizo.
Za to je potreboval izredno natančno tehtnico, ki jo je izdelalo podjetje Kuhlman iz Hamburga, Pregl pa je sam izdelal vse ostale dele naprave z največjo možno spretnostjo in predpisal celoten postopek analize do najmanjših podrobnosti. Tako so v njegovem laboratoriju močno skrajšali čas analize in potrebno količino vzorca, je pojasnil Pejovnik.
Do leta 1912 je Friderik Pregl z na novo razvitimi kvantitativnimi mikroanaliznimi metodami že lahko določeval elemente, kot so ogljik, vodik, dušik in žveplo, v 5-13 mg vzorcih in kasneje celo v 3–5 mg vzorcih. Kasneje je svojo tehniko postopoma izpopolnjeval, tako da so za natančne meritve zadoščale vedno manjše količine materiala.
Njegova metoda je hitro postala nepogrešljiva v laboratorijih po vsem svetu in tudi današnji najmodernejši instrumenti uporabljajo podobne osnove. Univerzi v Ljubljani je leta 1925 poklonil tudi repliko svoje aparature za mikroanalizo.
V Sloveniji do 80. let slabo poznan
Čeprav je bilo Preglovo delo v znanstvenih krogih prepoznano kot pomemben prispevek, ga v Sloveniji marsikdo niti ni poznal. »Čeprav je sodeloval z Univerzo v Ljubljani in ji poklonil aparaturo, dolgo časa ni bil prepoznan kot 'slovenski Nobelovec', saj je vse življenje deloval v Avstriji - Univerza v Gradcu,« je dejal Pejovnik. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je zavedanje o njegovem delu močno izboljšalo.
Na univerzi v Gradcu je Pregl ostal vso svojo kariero, razen kratkega obdobja v Innsbrucku. Umrl je leta 1930 v Gradcu, kjer je tudi pokopan.
Pregl sicer ni edini Nobelovec slovenskih korenin. Leta 2016 je namreč nagrado prejel tudi slovensko-škotski znanstvenik Duncan M. Haldane, in sicer skupaj z raziskovalcema Davidom J. Thoulessom in Michaelom Kosterlitzem. Leta 2019 je Haldane prejel tudi slovensko državljanstvo. Je tudi častni član Inženirske akademije Slovenije in SAZU.
Obletnico bodo obeležili tudi v Sloveniji
Obletnico bo v torek obeležila Inženirska akademija Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Ob 11. uri v Mestnem muzeju Ljubljana pripravljajo spominski dogodek, na katerem bodo pokazali celovito postavitev naprave, ki jo je Friderik Pregl podaril Univerzi v Ljubljani.
Tudi torkova podelitev Preglovih nagrad za izjemna doktorska dela na Kemijskem inštitutu bo zaznamovana z obletnico, so zapisali na inštitutu, na katerem vsako leto podelijo Preglove nagrade za izjemne dosežke, za izjemno doktorsko delo ter veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo.
