Veste, kaj je v tekočini, v katero namočimo palčko pri samotestiranju?
Testi za samotestiranje na koronavirus so postali del našega vsakdana. V tem času smo postali pri testiranju samostojni in spretni. Komplet hitrega testa za samotestiranje odpremo, si z vatirano palčko vzamemo bris, ga za minuto namočimo v epruveto s pufom in nato s tekočino pokapamo po testni kaseti, ki pokaže, ali je izvid pozitiven ali ne. Pa ste se morda kdaj vprašali, iz česa je tekočina, v katero namočimo palčko?
Kolikor je proizvajalcev testov, toliko se menda razlikuje sestava ekstrakcijske tekočine, so nam odgovorili z JAZMP. »Točna sestava ekstrakcijske tekočine na navodilih za uporabo ni navedena, proizvajalec jo hrani v tehnični dokumentaciji. Prav tako se sestava tekočine od proizvajalca do proizvajalca razlikuje,« so zapisali.
Tekočina je v epruveti zato, da lahko med antigenom in protitelesom na testni ploščici poteče vezava. Medtem ko odrasli po večini le vemo, da tekočina ni namenjena vnašanju v telo in jo je treba zavreči, se morda kakšnemu otroku vendarle zazdi, da bi prozorno vodico pokusil. Kaj v tem primeru storiti?
Natrijev azid s formulo NaN3, brezbarvni šesterokotni kristalinični prah. V glavnem se uporablja pri proizvodnji eksploziva ali kot reagent v laboratorijih. FOTO: Wikimedia Commons
Vsebuje izjemno strupeno kemikalijo natrijev azid
Doktorica farmacije in klinična toksikologinja iz Washingtona Maryann Amirshah je svoje znanje in izkušnje objavila v prispevku na portalu poison.org, kjer je opozorila, da tekočina vsebuje izjemno strupeno snov – natrijev azid, ki se med drugim uporablja pri proizvodnji zračnih blazin za avtomobile (airbagov).
»Vedeti morate, da ekstrakcijska viala v številnih kompletih za hitre antigene vključuje kemično snov natrijev azid kot konzervans. Natrijev azid je brezbarven prah, brez okusa in vonja, ki se uporablja za polnilo kot polnilni plin v avtomobilskih zračnih blazin, za herbicid oziroma za škropivo pri zatiranju plevela /.../ Pri zaužitju lahko povzroči nizek krvni tlak, omotico, glavobol in palpitacijo. V hujših primerih se lahko pojavijo epileptični napadi, izguba zavesti in smrt,« pojasnjuje Amirshahova.
V epruvetkah se po besedah toksikologinje nahaja močan strup, zato bi zaužitje že manjših količin lahko povzročilo zastrupitev, a je količina natrijevega azida v kompletih pri hitrih antigenskih testov na srečo dovolj majhna, da ne povzroča pretiranih skrbi.
Kateri testi vsebujejo natrijev azid?
Na JAZMP, kot kaže, ne vedo, kateri testi v Sloveniji bi lahko vsebovali natrijev azid. Kot pravijo, za medicinske pripomočke velja na območju EU prost pretok blaga, v Sloveniji pa z dokumentacijo testov ne razpolagajo. »Test je vpisan v državi članici EU, v kateri ima sedež poslovanja proizvajalec ali njegov pooblaščeni predstavnik, v primeru, da je proizvajalec testa iz tretje države, zunaj EU. V Sloveniji nimamo proizvajalca ali pooblaščenega proizvajalca testov, zato dokumentacijo ne razpolagamo. /.../ Točna sestava ekstrakcijske tekočine na navodilih za uporabo ni navedena, proizvajalec jo hrani v tehnični dokumentaciji. Prav tako se sestava tekočine od proizvajalca do proizvajalca razlikuje,« so zapisali.
Preverili smo specifikacijo trenutno najbolj uporabljanih hitrih testov v Sloveniji – Newgene in Clinitest, ki jih izdajajo šolarjem. Izkazalo se je, da ekstrakcijska tekočina pri testu Newgene vsebuje 0,09 odstotka natrijevega azida (kot konzervans), medtem ko je količina te strupene snovi v testih Clinitest manjša in vsebuje le 0,02 odstotka natrijevega azida na 3 ml tekočine.
Roman Jerala s Kemijskega inštituta pravi, je natrijev azid strupen za ljudi, a da je njegova količina v ekstrakcijski raztopini (0,0125 odstotka) večtisočkrat manjša od količine, ki bi povzročila toksične učinke. »100 mg natrijevega azida lahko povzroči zdravstvene težave, v tej raztopini ga je prisotnega okrog 20 mikrogramov (5.000-krat manj),« pojasnjuje in opozarja, da tekočina iz epruvete ni namenjena pitju.
Jerala dodaja, da se natrijev azid uporablja za preprečevanje rasti bakterij v raztopinah, da ostanejo sterilne in se pogosto uporablja v medicini in laboratorijskih reagentih.
Kaj storiti, če tekočina pride v stik s kožo?
Čeprav je v epruveti malo tekočine in izjemno majhen odstotek natrijevega azida, pa tako Amirshahova kot proizvajalci svetujejo, da je treba snov nemudoma sprati, če pride v stik s kožo ali z očmi. Raztopina lahko povzroči draženje kože ali kemične opekline, zato je dele telesa treba spirati pod toplo vodo od 15 do 20 minut. Proizvajalci hitrih testov med navodili še opozarjajo, da natrijev azid lahko reagira eksplozivno, če pride v stik s svinčevo ali z bakreno instalacijsko cevjo.
