Veste, kdo so postcrosserji? Pri nas jih je trenutno registriranih že 1155
Sodobna tehnologija spodriva številne navade in običaje ter jih nadomešča z drugimi, dotaknila pa se je tudi medsebojnih stikov. Ni prav veliko ljudi, ki še pošiljajo klasična pisma, razglednice in dopisnice: komuniciramo najraje in najlažje prek računalnika, pametnih telefonov. Nekateri pa še vedno ohranjajo stare navade. Med njimi so tako imenovani postcrosserji oziroma pošiljatelji razglednic in ljubitelji dopisovanja po njih.
Gre za slovenske člane sicer mednarodne skupine oboževalcev poštnih razglednic, ki si bodisi doma bodisi v tujini dopisujejo z razglednicami različnih motivov, oblik, z dodanimi nalepkami, okrasnimi lepilnimi trakovi in najrazličnejšimi poštnimi znamkami. Ustanovili so uradno skupino, ponosno povedo. Pojasnimo, postcrossing je portal za pošiljanje razglednic, ki deluje od leta 2005 in povezuje ljudi z vsega sveta. Registriran postcrosser prek portala prejme naslov drugega, naključnega postcrosserja in mu pošlje razglednico. Nanjo poleg sporočila napiše še ID-razglednice, številko, ki jo je prejel poleg naslova prejemnika in s katero prejemnik prejeto razglednico lahko registrira. Za vsako registrirano razglednico je pošiljateljev naslov dodeljen drugemu postcrosserju na svetu, ki mu pošlje razglednico.
Tudi klasični dopisovalci
Čeprav delovanje portala temelji na naključnosti, omogoča medsebojne neposredne kontakte uporabnikov za izmenjavo razglednic zunaj registriranih izmenjav in tudi za dopisovanje. Njihova dejavnost je zanimiva. Za motiv razglednic denimo sistem določa kar najmanj pravil. Dolžina in vsebina sporočil sta različna in po večini prepuščena zamislim pošiljateljev. Tudi želje dopisovalcev so različne. V sam portal na profile lahko napišejo kaj več o sebi, o naravi razglednic, ki si jih želijo prejeti ali jih pošiljajo. Nekateri so kratki in jedrnati, drugi napišejo več. Sporočila so predvsem v obliki tekstov, nekateri napišejo tudi kakšen verz. Kljub žrebu udeleženec ni dolžan poslati razglednice, tudi odpisati ne. Niti prejemnik ne ve, kdaj in od koga bo prejel razglednico, kar pomeni še dodatno presenečenje. Omejitev pri pošiljanju ni, tako tudi ne sankcij, če kateri od dopisovalcev kljub žrebu morda ne bi poslal razglednice.
Slovenci 39. na svetu
V Trbovljah so se na pobudo Filatelističnega društva Trbovlje zdaj prvič v živo srečali člani iz vrst slovenskih postcrosserjev. Pri nas je trenutno registriranih 1155 postcrosserjev. Število poslanih razglednic s slovenskim ID presega 223.000, število prejetih iz vseh držav sveta pa 225.000.
Statistiko vodijo tudi za 10 vodilnih članov. V Sloveniji je po številu poslanih razglednic na prvem mestu uporabnik z 10.156. Prva slovenska razglednica (SI-1) je bila poslana julija 2005 v ZDA, kamor je prispela po 11 dneh. Po številu poslanih razglednic vodi Nemčija z 59.230 registriranimi člani in 12,294.389 poslanimi razglednicami, sledijo ZDA (74.831 članov in 8,667.679 poslanih razglednic) in Rusija (114.449 članov in 8,433.710 poslanih razglednic). Slovenski postcrosserji so po številu poslanih razglednic 39. na svetu.
12 milijonov so jih že poslali nemški postcrosserji.
Za prvo srečanje slovenskih postcrosserjev v Trbovljah sta bili izdani posebna razglednica in znamka. Razglednica avtorja Alana Kosmača ima motiv trboveljskega rudarskega junaka Prometeja, prav za to priložnost so izdali tudi poseben poštni žig. Postcrosserji v Sloveniji razmišljajo še o kakšnem uradnem združenju, a se trenutno bolj kot k ustanovitvi društva nagibajo k posebni, tematski skupini znotraj katerega od filatelističnih društev.
Kar drag konjiček
Pri nas je postcrossing v primerjavi s tujino sicer po mnenju večine udeležencev srečanja v bistvu kar drag hobi. Znamka za prednostno pošto stane 2,53 evra ali še več, v Nemčiji sta enaka storitev in način pošiljanja vredna manj kot evro. Nekateri si dopisujejo le v Sloveniji, drugi pišejo v tujino, tretji kombinirajo. Eni zbirajo znamke in žige, drugi podobe in motive razglednic, tretjim je pomembno število prejetih pošiljk. Večina pa pravi, da je zanimivo biti v stiku z različnimi ljudmi z vsega sveta.
Iz klasičnega postcrossinga se dopisovanje pogosto nadaljuje in sledijo tudi srečanja v živo. Poseben par dopisovalcev na srečanju v Trbovljah sta bila Tanja Starc in Janez Fajfar, ki živita na Bledu. Pri tem nista vedela, da sta sokrajana in da se celo na videz poznata z blejskih ulic. Vse to sta odkrila šele naknadno, saj na portalu uporabljajo vzdevke, in ne osebnih imen, tako da smeha na ta račun ni manjkalo, postcrossing izkušnjo pa sta delila tudi na srečanju.
Strinjajo se, da je zanimivo biti v stiku z različnimi ljudmi z vsega sveta.
