Slovenija, dežela starostnikov. Veste, koliko 100-letnikov imamo?
Slovenski statistični urad izračunava in hrani vse možne statistike. Med drugim lahko postreže tudi s statistiko o številu starostnikov v Sloveniji. Nekatere med njimi so nas kar presenetile.
V Sloveniji je v drugi polovici prejšnjega leta živelo 344 stoletnikov, med njimi je 81 odstotkov žensk. Tistih, ki so starejši od 70 let, pa je bilo za celo Ljubljano, natančneje 310.800.
Povprečna starost prebivalcev v naši državi je 43,9 leta.
Najbolj pa preseneti število mladih. V Sloveniji je mladoletnih, starih manj kot 14 let, le 15 odstotkov ljudi.
Še nekaj podatkov o starosti prebivalcev Slovenije:
- 18.560 ljudi je starih med 90 in 99 let,
- 100.119 ljudi je starih med 80 in 89 let,
- 191.777 ljudi je starih med 70 in 79 let,
- 449.546 (21,3 odstotka) ljudi je starih nad 65 let ali več,
- 15 odstotkov ljudi, tj. 316.582, je starih od 0 do 14 let.
Največ stoletnikov je v osrednjeslovenski statistični regiji (110, od tega je 89 žensk), toda to je mogoče pripisati dejstvu, da tam tudi sicer živi največ prebivalstva (po podatkih iz leta 2020 več kot 550.000).
Pričakovana življenjska doba v zadnjih 50 letih se je podaljšala za približno 12 let: na začetku šestdesetih je bila 66 let za moške in 72 za ženske, zdaj je skoraj 74 let za moške in skoraj 84 let za ženske.
Modra območja (Delo)
Modre cone so poimenovali kraje, na katerih ljudje v povprečju živijo dlje kot drugod po svetu in so znane tudi po največjem številu prebivalcev, starih sto let ali več. Po knjigi The Blue Zones: Lessons for Living Longer From the People Who've Lived the Longest iz leta 2008 so to Okinava na Japonskem, Sardinija v Italiji, polotok Nicoya v Kostariki, grški otok Ikarija in mesto Loma Linda v ameriški zvezni državi Kalifornija.
Vzroke za dolgoživost je mogoče najti tudi v prehrani. Tradicionalna na Okinavi, kjer živi skoraj 70 stoinvečletnikov na 100.000 prebivalcev in je verjetnost, da bodo ljudje dočakali 100 let, menda kar 40 odstotkov večja kot pri preostalih, ravno tako dolgoživih Japoncih, je sestavljena iz živil z nizko vsebnostjo maščob in soli, torej sadja, zelenjave, stročnic, tofuja in morskih alg. Med vzroki navajajo tudi življenjski slog z malo stresa, skupnost, ki skrbi za starejše, telesno aktivnost in duhovnost prebivalcev. Tudi k dolgoživosti v mestu Loma Linda naj bi prispevala prehrana, ki jo zagovarja tamkajšnja adventistična cerkev (v trgovinah, ki so v lasti cerkve, ne prodajajo mesa), prav tako nadzorujejo prodajo alkohola, strogo prepovedano je tudi kajenje v javnosti.
Več o starosti in podatkih za Slovenijo preberite tukaj.
