Veteran vojne za Slovenijo Benedikt trpi: »Brez operacije ne bom dolgo živel« (FOTO)

Po januarski objavi žalostne zgodbe Benedikta Pančurja v Slovenskih novicah se je veteran vojne za Slovenijo iz podnajemniškega stanovanja v Kopru februarja preselil na Vrhniko, kjer ima lepo urejeno življenje v domu za upokojence. Njegovo preživetje ni več ogroženo, iz ure v uro pa je bolj ogroženo njegovo življenje, saj ima srce tako zelo bolno, da bo brez zamenjave aortne zaklopke in kirurške revaskularizacije miokarda dokončno popustilo.

»Brez operacije ne bom dolgo živel,« nam je potožil Benedikt. »Opravil sem vse potrebne preiskave, na katere so me poslali, po besedah zdravnice v domu sem primeren kandidat in ni razloga za odlašanje s takojšnjo srčno operacijo. Kljub temu še danes ne vem, ali sem na čakalni listi in kdaj bom operiran. Telefonsko zvezo z bolnišnico je za tako bolnega človeka težko vzpostaviti, saj so venomer zasedeni oziroma ni pristojnega, ki bi odgovoril,« navaja o poskusih, da bi jih priklical. Sami od sebe ne pokličejo.

Noge ga vsak dan manj držijo, komaj zmore korake od sobe do jedilnice v domu. Duši ga že ob zamahu z roko, a vztraja. »V zadnjem času se prisilim, da vstanem iz postelje. Žene me misel, da ne smem obležati, ker potem nikoli več ne bom hodil.«

Benedikt Pančur desetletja plačuje zdravstveno zavarovanje, a mu to ne pomaga. FOTO: Moni Černe

Čeprav že desetletja plačuje zdravstveno zavarovanje, mu to zdaj, ko gleda smrti v oči, ne pomaga. »Operacijo naj bi po navedbah kardiologa opravili v Medicoru, a tja je pred tedni poklicala sorodnica in ugotovila, da me ne poznajo in me niti na seznamu za operacijo ne beležijo,« je razočaran.

Spet čaka

In kaj pravi direktor izolske bolnišnice, na katerega smo naslovili vprašanja, tudi to, kdo bo prevzel odgovornost za morebitno smrt, ki lahko prehiti veterana med čakanjem? »Splošna bolnišnica Izola je obravnavala vašo vlogo in ugotovila, da zaprošene informacije niso informacije javnega značaja, zato vam na zastavljena vprašanja odgovorov ne podaja,« je navedel direktor Radivoj Nardin in še, da se »držijo predpisov.«

Čeprav je življenjsko ogrožen in hudo bolan, kar nam je decembra lani, preden smo prvič pisali o veteranu, potrdil tudi eden od primorskih zdravnikov, ki je pregledal vso zdravstveno dokumentacijo, so nam iz bolnišnice odgovorili šele osmi dan od naše poizvedbe, torej le nekaj ur, preden bi se iztekel najpoznejši rok za odgovore na vprašanja, na katera se morajo skladno z zakonom o medijih odzvati.

Benedikt pa še kar čaka. Kot decembra lani, ko pristojnih v izolski bolnišnici ni mogel priklicati več kot pol leta po takrat zadnjem pregledu pri njih (ta je bil v sredini maja lani) in ga niso niti obvestili o ugotovitvah, podali diagnoze. Vse dokler niso izvedeli, da o Benediktu Pančurju pripravljamo članek. Zdravstveno dokumentacijo so mu poslali nekaj dni potem, zadnje dni decembra lani, sedem mesecev po pregledu. Čez nekaj dni bo eno leto od pregleda, pacienta pa niti na čakalnem seznamu ni.