Pohorski upor proti vetrnim elektrarnam

Po kolapsu in draginji ruskega plina, pa tudi opuščanju tako premoga kot jedrske energije, se Evropska unija (z nami vred) pošteno nagiba k uporabi in pridobivanju energije iz obnovljivih virov. Tako je za začetek tega tedna svet EU sprejel novo direktivo: povečati delež uporabe obnovljivih virov energije (OVE) v EU na do 45 odstotkov do leta 2030.

Med OVE spadajo tudi vetrne elektrarne Slovenska Bistrica na grebenu Pohorja, kjer jih samo na območju Treh Kraljev načrtujejo 21, na bližnjem Arehu pa še 14. Še pred postavitvijo pa so v zadnjih mesecih dale vetra svojim snovalcem, saj je lokalna skupnost zanje izvedela (pre)pozno in se postavitvi uprla, o čemer smo obširno poročali v zadnji izdaji Nedeljskih novic.

Manjkajo analize in opredelitve

»Če bi bila ena ali dve na Pohorju, bi bila to druga zgodba, kot da več let delajo na projektu, nikogar nič ne vprašajo, potem pa vse eskalira,« pojasnjuje predsednik Krajevne skupnosti (KS) Tinje na Pohorju Maksimiljan Tramšek. V ponedeljek so postavitev soglasno zavrnili še v KS Kebelj na zboru krajanov. Nastala je celo civilna iniciativa Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, postavitvi pa nasprotujejo tudi v občinah Slovenska Bistrica (kjer naj bi stale) ter Ruše (kjer bi potekal kablovod).

Investitor, podjetje Energija na veter, je sicer nedavno predstavil projekt krajanom, vmes pa sprožil postopke za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja za 35 vetrnih elektrarn na območju znanih smučišč Trije Kralji in Areh. Postopek vodi Sektor za dovoljenja na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP), od koder so investitorji zdaj dobili hladen tuš.

Kot so nam pojasnili na ministrstvu, ki ga začasno vodi Alenka Bratušek, so morali zaprositi za mnenje o sprejemljivosti pristojne mnenjedajalce. Ker je Pohorje pod zaščito območja Natura 2000, je bilo zaprosilo posredovano tudi na mariborsko enoto Zavoda za varstvo narave: »Ugotovljeno je bilo, da Poročilo o vplivih na okolje ter Dodatek za varovana območja za VE Slovenska Bistrica nista pripravljena skladno s predpisi in zato mnenja o sprejemljivosti nameravane gradnje še ni mogoče podati,« navaja Barbara Šubic iz službe za komuniciranje pri MNVP.

Pozvali k dopolnitvi dokumentacije

Podobno se je zgodilo pri Direkciji za vode, ki so ji posredovali zaprosilo za pisno mnenje, ker so nekatere mikrolokacije vetrnih elektrarn na vodovarstvenih območjih, na poplavno in erozijsko ogroženih območjih.

Ugotovili so, da prav tako ne morejo opredeliti vpliva na vodni režim in stanje voda »zaradi manjkajočih analiz tveganja za onesnaženje voda, manjkajočih opredelitev posameznih posegov na poplavno ogroženih območjih ter manjkajočih opredelitev posameznih posegov na erozijskih območjih« na podlagi zgolj te dokumentacije, ki je bila predložena ob sprožitvi integralnega postopka. Z ministrstva so pozvali k dopolnitvi dokumentacije.

Od Energije na veter smo dobili odgovor, da so dopis MNVP prejeli šele v torek. Predstavnica investitorja Jana Habjan navaja, da gre za klasičen postopek, a dodaja: »Ker gre za obsežno dokumentacijo, prejeto s strani 13 mnenjedajalcev, slednjo še proučujemo.« Dodajajo pa, da »navedeno ne predstavlja zamika za projekt«. Prve vetrnice naj bi po načrtih investitorja priključili do leta 2026.

Tramšek meni, da bi zaradi ljudi in narave morali elektrarne na veter umeščati drugam ali drugače: »Vsi se zavedamo, da bomo energijo potrebovali, ampak če imaš še lokalno politiko nasproti sebe, ni variante.« Kot v. d. direktorja bistriške Komunale ponudi analogijo: »Podobno smo umeščali čistilne naprave ali regionalne centre za odpadke; nekam jih moraš postaviti, ampak s konsenzom. Lokalna skupnost zna to vedno umestiti, država pa pogrne.«