ARBITRAŽA
VIDEO: Cerar hrvaškega kolega obtožil, da govori neresnice
Cerar vztraja, da je arbitražna odločba o meji med Slovenijo in Hrvaško dokončna in zavezujoča.
Odpri galerijo
Miro Cerar FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
LJUBLJANA – Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je potrdil, da se je na lastno pobudo srečal s slovenskim ministrom za zunanje zadeve Mirom Cerarjem, ki je na Hrvaškem letoval. »Imela sva lep pogovor,« je povedal v pogovoru na televiziji N1. Razkril pa je tudi, da je, ko je bil Cerar še premier, tekla tiha diplomacija. Dobila naj bi se šestkrat, dogovor pa je bil po njegovih besedah že praktično sklenjen. A ko je šel Cerar v Ljubljano, naj bi tam po njegovih ocenah morda doživel kakšne pritiske ali kaj podobnega, bil je tudi čas pred volitvami, in Slovenija se je umaknila.
Iz kabineta (zdaj) zunanjega ministra Cerarja so sporočili, da je omenjeni hrvaški minister izrekel nekaj dokazljivih neresnic. Katere so to, preberite spodaj:
»Ni res, da »se je arbitražno sodišče kompromitiralo«, ampak je sodišče hrvaške dvome naslovilo v delni razsodbi in nato sprejelo po mednarodnem pravu zavezujočo končno razsodbo, ki pa je Republika Hrvaška enostransko ne spoštuje.
Ni res, da »vse države EU opogumljajo naši dve državi, naj to rešita po bilateralni poti«, ampak večinoma vztrajajo na spoštovanju mednarodnega prava kot pogoja enakopravnih odnosov v mednarodni skupnosti in vladavine prava v Evropski uniji.
Ni res, da je »premier Cerar skoraj sprejel pobudo premiera Plenkovića«, ampak je slovenska stran v intenzivnem diskretnem dialogu po razglasitvi končne razsodbe iskala rešitev, ki bi upoštevala arbitražno razsodbo in bila hkrati sprejemljiva za obe strani. V pogovorih pa se je pokazalo, da Hrvaška želi bistvene spremembe poteka meje v njeno korist. Zato dogovor ni bil dosežen.
Ni res, da bi na tedanjega predsednika vlade Cerarja kdo »čez vikend pritiskal v Ljubljani«, naj ne hodi v Zagreb, ampak je, ne glede na nekatera različna mnenja slovenskih politikov, naredil vse, da se v šestih mesecih, kot je predvidel arbitražni sporazum, dorečejo modalitete uveljavitve razsodbe, ki bi bile sprejemljive za obe strani. Njegov obisk v Zagrebu 19. decembra 2017 je bil potrditev teh prizadevanj, se je pa tedaj dokončno pokazalo, da Hrvaška zahteva bistvene popravke arbitražne meje v njeno korist, na kar Slovenija ni mogla in ne more pristati.
Ni res, da je v primeru sodnega spora pred luksemburškim sodiščem »mednarodno pravo na hrvaški strani«, saj je spor sprožen ravno zaradi hrvaškega nespoštovanja mednarodnopravno zavezujoče razsodbe arbitražnega sodišča in neposrednih pravnih posledic tega nespoštovanja s hrvaške strani, ki predstavljajo kršitev evropskega pravnega reda.«
Ob tem so dodali, da je Cerar na uradnih pogovorih in neformalnih klepetih dosledno in odločno zagovarjal vladavino prava in pomen spoštovanja in izvrševanja razsodb mednarodnih sodišč, arbitražna odločba o meji med Slovenijo in Hrvaško pa je dokončna in zavezujoča.
Iz kabineta (zdaj) zunanjega ministra Cerarja so sporočili, da je omenjeni hrvaški minister izrekel nekaj dokazljivih neresnic. Katere so to, preberite spodaj:
»Ni res, da »se je arbitražno sodišče kompromitiralo«, ampak je sodišče hrvaške dvome naslovilo v delni razsodbi in nato sprejelo po mednarodnem pravu zavezujočo končno razsodbo, ki pa je Republika Hrvaška enostransko ne spoštuje.
Ni res, da »vse države EU opogumljajo naši dve državi, naj to rešita po bilateralni poti«, ampak večinoma vztrajajo na spoštovanju mednarodnega prava kot pogoja enakopravnih odnosov v mednarodni skupnosti in vladavine prava v Evropski uniji.
Ni res, da je »premier Cerar skoraj sprejel pobudo premiera Plenkovića«, ampak je slovenska stran v intenzivnem diskretnem dialogu po razglasitvi končne razsodbe iskala rešitev, ki bi upoštevala arbitražno razsodbo in bila hkrati sprejemljiva za obe strani. V pogovorih pa se je pokazalo, da Hrvaška želi bistvene spremembe poteka meje v njeno korist. Zato dogovor ni bil dosežen.
Ni res, da bi na tedanjega predsednika vlade Cerarja kdo »čez vikend pritiskal v Ljubljani«, naj ne hodi v Zagreb, ampak je, ne glede na nekatera različna mnenja slovenskih politikov, naredil vse, da se v šestih mesecih, kot je predvidel arbitražni sporazum, dorečejo modalitete uveljavitve razsodbe, ki bi bile sprejemljive za obe strani. Njegov obisk v Zagrebu 19. decembra 2017 je bil potrditev teh prizadevanj, se je pa tedaj dokončno pokazalo, da Hrvaška zahteva bistvene popravke arbitražne meje v njeno korist, na kar Slovenija ni mogla in ne more pristati.
Ni res, da je v primeru sodnega spora pred luksemburškim sodiščem »mednarodno pravo na hrvaški strani«, saj je spor sprožen ravno zaradi hrvaškega nespoštovanja mednarodnopravno zavezujoče razsodbe arbitražnega sodišča in neposrednih pravnih posledic tega nespoštovanja s hrvaške strani, ki predstavljajo kršitev evropskega pravnega reda.«
Ob tem so dodali, da je Cerar na uradnih pogovorih in neformalnih klepetih dosledno in odločno zagovarjal vladavino prava in pomen spoštovanja in izvrševanja razsodb mednarodnih sodišč, arbitražna odločba o meji med Slovenijo in Hrvaško pa je dokončna in zavezujoča.
