PODLOSTI
VIDEO: Mija Janković razmišlja o tožbi. Poglejte, kaj je povedala
»Treba je samo s puškami skoraj streljati. In res ni bilo pošteno.«
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Po končanem volilnem molku smo na prizorišču štaba Zorana Jankovića ujeli njegovo ženo Mijo. Tik pred volitvami je o svojem možu lahko prebrala in slišala marsikaj. Kako to vpliva na družino? Ga je kdaj vprašala, ali je županovanje vredno vsega tega?
»Vse že slišano in videno in tako staro, da je žalostno, da so v teh soočenjih in volitev uporabili tako podle izjave in dokumente. /.../ Predstavljala sem si soočanje, da bodo županski protikandidati kaj pametnega povedali. Ali je od vseh teh sploh kdo dal ven kakšen program? Razen gospoda Logarja, ki govori o pametnih semaforjih in ne vem še kaj. Ampak mislim, da je Ljubljana dovolj pametna. Da mu ni treba še posebej pametovati. Niti s semaforji niti ljudem. Zelo grdo in neumestno je bilo vse, kar je bilo izrečeno. Pravih soočenj pa v bistvu sploh ni bilo,« je dejala.
Zelo jo je razburilo zadnje soočenje: »Da ne govorim o zadnjem soočenju, za katero bom razmislila, če ne bom kot soproga ljubljanskega župana oziroma meščanka Ljubljane nekoga tožila, ker se mi zdi najbolj podlo, kar se lahko zgodi ... Da daš v soočanje neke dokumente, ki so razrezani ... Zanima me, kje je gospod Slak dokumente dobil? In da on veselo bere te dokumente in ni toliko pameten, da bi rekel, da bo danes drugače kot vsi ostali naredil eno res lepo soočenje. Mogoče bo gospod Logar povedal, kaj njega moti ... Ne. Treba je samo s puškami skoraj streljati. In res ni bilo pošteno. Mislim, pa da si Ljubljana zasluži veliko bolj pametne kandidate za župane, kar pa mislim, da moj mož je.«
Pa ga je kdaj vprašala, ali je vredno tega? »Z možem se pogovarjava, o odločitvah, o tem, kaj bo naredil. Njega si ne predstavljam, da bi bil v mirovanju, da bi ostal doma. In tudi mislim, da če ne bi bil župan, bi še zagotovo vedno nekaj počel.« Enako pravi tudi zase: »Kaj naj mu rečem? Samo čestitam mu in upam, da bo lahko zdržal vse to, vsa ta polena pod nogami, in da bo Ljubljana cvetela ta štiri leta.«
»Vse že slišano in videno in tako staro, da je žalostno, da so v teh soočenjih in volitev uporabili tako podle izjave in dokumente. /.../ Predstavljala sem si soočanje, da bodo županski protikandidati kaj pametnega povedali. Ali je od vseh teh sploh kdo dal ven kakšen program? Razen gospoda Logarja, ki govori o pametnih semaforjih in ne vem še kaj. Ampak mislim, da je Ljubljana dovolj pametna. Da mu ni treba še posebej pametovati. Niti s semaforji niti ljudem. Zelo grdo in neumestno je bilo vse, kar je bilo izrečeno. Pravih soočenj pa v bistvu sploh ni bilo,« je dejala.
Najpodlejše
Zelo jo je razburilo zadnje soočenje: »Da ne govorim o zadnjem soočenju, za katero bom razmislila, če ne bom kot soproga ljubljanskega župana oziroma meščanka Ljubljane nekoga tožila, ker se mi zdi najbolj podlo, kar se lahko zgodi ... Da daš v soočanje neke dokumente, ki so razrezani ... Zanima me, kje je gospod Slak dokumente dobil? In da on veselo bere te dokumente in ni toliko pameten, da bi rekel, da bo danes drugače kot vsi ostali naredil eno res lepo soočenje. Mogoče bo gospod Logar povedal, kaj njega moti ... Ne. Treba je samo s puškami skoraj streljati. In res ni bilo pošteno. Mislim, pa da si Ljubljana zasluži veliko bolj pametne kandidate za župane, kar pa mislim, da moj mož je.«
Janković v mirovanju?
Pa ga je kdaj vprašala, ali je vredno tega? »Z možem se pogovarjava, o odločitvah, o tem, kaj bo naredil. Njega si ne predstavljam, da bi bil v mirovanju, da bi ostal doma. In tudi mislim, da če ne bi bil župan, bi še zagotovo vedno nekaj počel.« Enako pravi tudi zase: »Kaj naj mu rečem? Samo čestitam mu in upam, da bo lahko zdržal vse to, vsa ta polena pod nogami, in da bo Ljubljana cvetela ta štiri leta.«