VIDEO: Trojico so evakuirali s silo, v mestu še najmanj 200 neeksplodiranih peklenskih strojev

MARIBOR – Enajst minut dlje kot minuli četrtek, ko so pri Europarku deaktivirali prvo bombo iz druge svetovne vojne, je pri Mariborčanih včeraj trajala negotovost glede druge, večje in težje, najdene v Melju pri železniškem mostu čez Dravo.

Natančno 109 minut po razglasitvi splošne nevarnosti, ki so jo nekaj sekund čez nedeljsko poldne napovedale sirene, je sledilo olajšanje. »Uspelo jim je odviti mehanski vžigalnik,« je kmalu po 13. uri dejal Miran Šadl z mariborske policijske uprave.
 

Odvili so vžigalnik

Kot so po koncu akcije, ki je potekala po načrtih, dejali pirotehniki, so slabih 36 minut po razglasitvi splošne nevarnosti 500 kilogramov težko bombo spravili v posebej pripravljeno jamo ob Plinarniški ulici. Točno 35 minut kasneje je sledila odrešilna novica, da je pirotehnikom uspelo odviti sprednji mehanski vžigalnik.

Brez vžigalnika nenevarno bombo z eksplozivom so nato naložili na tovornjak uprave za zaščito in reševanje in jo odpeljali na uro slikanja s predstavniki sedme sile, v jami pa je ostal vžigalnik. Štiriintrideset minut čez eno uro je sledil pok, iz jame ob železniški progi se je skadil črn dim. Šlo je za nadzorovano uničenje vžigalnika, kar je povsem običajno pri tovrstnih posegih.

Že od zgodnjih jutranjih ur je bil Maribor podoben mestu duhov: ulice so bile prazne, tisti ljudje, ki jih je bilo videti, so se odpravljali na kosilo ali obisk k prijateljem in znancem, da bi ubežali preteči nevarnosti. »Vsi niso hoteli prostovoljno zapustiti svojih domov,« nam je dejala bralka.

Informacijo smo preverili pri policistih in dobili potrditev, da so morali trojico, ki je nasprotovala evakuaciji, prisilno odpeljati z njihovih domov. Kot smo izvedeli, naj bi šlo za starejše osebe, ki so omejeno gibalno sposobne in niso hotele nikamor, zato so jih namestili v dvorani Tabor. Tam je bilo včeraj sicer manj ljudi od pričakovanih, saj je moralo svoje domove zapustiti dobrih tisoč Mariborčanov.

Med tistimi, ki so morali prisilno v dvorano Tabor, je bila tudi nepokretna ženska, ki je njena hči Andreja Županič ni mogla prepričati, da bi prostovoljno zapustila dom. »Mama je nepokretna in ni hotela zapustiti stanovanja. Vztrajala je, da ne bo šla nikamor. Že gasilcem sem namignila, da zna zaradi tega nastati težava, zato so v 'pogajanja' vključili policiste. A sprva niti to ni pomagalo, tudi njim se je na začetku malo upirala, na koncu pa morala popustiti in so ponjo prišli reševalci,« je obupana razlagala Andreja.
 

Dva načrta

Pirotehniki so se dobro pripravili na včerajšnjo akcijo. Izdelali so dva načrta, kako se lotiti uničenja bombe, v kateri je bilo še 243 kilogramov eksploziva. Na bombi, ki je verjetno med bombardiranjem padla na železniške tire, je bil nameščen le še prednji vžigalnik, zadnjega je ob prelomu odtrgalo.

Prvotni in zaželeni plan pirotehnika Saša Turnška je bil, da odvijejo vžigalnik in ga kasneje uničijo, toda možnosti, da se bo vžigalnik dal odviti, so bile 50:50. Pirotehniki imeli od četrtka veliko časa, da so še nekoliko priredili orodje za odvijanje vžigalnika, da se je popolnoma prilegal tistemu na 500 kilogramov težki bombi. Če bi se načrt z odvijanjem vžigalnika izjalovil, so imeli rezervni načrt. Bombo bi morali kontrolirano sežgati. K sreči jim tega ni bilo treba storiti.

»Vžigalnik se je nahajal na sprednjem delu bombe in ga nismo popolnoma uničili, ampak le del. Bilo ga je težje odviti kot pri četrtkovi deaktivaciji. Bomba je padla na tire, zato se je poškodoval vžigalnik, bil je miren in nabit,« je po uspešni akciji dejal Bojan Kopač, pripadnik Državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva. Dodal je, da je šlo za klasičen mehanski vžigalnik. Nevarnost je bila največja pri odvijanju, saj takrat niti strokovnjak ne ve natančno, do kam se bo kaj premaknilo.

»Če primerjamo današnjo bombo in tisto iz Vurberka, je bila v Vurberku zagotovo zahtevnejša. Danes (včeraj, op. p.) pa je bila zadeva zahtevnejša z vidika evakuacije,« je poudaril Kopač. Uspešno deaktivirana bomba je imela 250 kilogramov eksploziva, in če bi eksplodirala, bi na tem mestu, na višini, imela izredni udarni val v radiju vsaj 200 metrov. Pokalo bi steklo, fasade, ocenjujejo strokovnjaki.
 

Porušenega skoraj pol mesta

Maribor je bil v drugi svetovni vojni eno najbolj bombardiranih mest na območju Jugoslavije. V obdobju od januarja 1944 do aprila 1945 je doživel 22 hudih zračnih napadov, v katerih so zavezniška letala na mesto odvrgla 15.795 bomb, skupno težkih 4750 ton, ki so popolnoma porušile ali poškodovale 47 odstotkov zgradb.

V bombardiranju je bilo ubitih 483 ljudi, med njimi 60 otrok. Po ocenah strokovnjakov je na Maribor in okolico padlo 250 zavezniških bomb, ki se niso aktivirale. V preteklih letih so na širšem območju v bližini Drave našli (le) dobrih deset odstotkov teh neeksplodiranih ubojnih sredstev, neeksplodiranih peklenskih strojev naj bi bilo na območju mesta pod Pohorjem še najmanj 200.


Obstajala naj bi območja, kjer so te bombe eksplodirale, ni pa kart oziroma zemljevidov, ki bi prikazovali še neaktivirane bombe. Prvo območje tveganja je železniška postaja, drugo Studenci in tretje Tezno, ki je bilo takrat najbolj bombardirano. Zaradi preteče nevarnosti bodo na mariborski občini pripravili spremembo odloka, ki bo določal, da bo treba na območju tveganja pri gradbenih delih izvesti predhodne raziskave. Gradbeni delavci, ki izvajajo izkope, so v tem primeru najbolj izpostavljeni nevarnosti.