VIDEO: Zdravniki opozarjajo: Zaščitite se, da vas ne doleti ta smrtonosna bolezen

LJUBLJANA – Slovenija je v samem vrhu med evropskimi državami, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. O tem, kako se zaščititi pred njimi, so na novinarski konferenci spregovorili Franc Strle, Marta Grgič Vitek in Tatjana Avšič Županc.

Kot so pojasnili strokovnjaki, je pri nas daleč najpogostejša lymska borelioza. Letno beležijo od 3000 do 7000 zbolelih. Sledi ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko zaščitimo s cepljenjem. Strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom začne tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje. Nujno je, da pred odhodom v naravo poskrbimo za ustrezne zaščitne ukrepe in ustrezno obleko, kot so dolge hlače in dolgi rokavi, oblačila naj bodo svetlejša, saj je tako klopa mogoče hitro opaziti in ga odstraniti prej, preden se prisesa na kožo in začne piti kri. Priporočljivi so tudi repelenti, s katerimi se popršimo, saj njihov vonj klope odganja.

Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov.

Depresija, tresenje in glavoboli

Klopni meningoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, z bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, s slabostjo, z bruhanjem, s tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri petih do 10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno odstotek obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve.