Vidre ribičem in ribogojcem ukradejo preveč rib

Predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl je v imenu več ribiških družin in ribogojcev iz različnih slovenskih regij na ministrstvo za okolje in prostor nedavno naslovil pobudo, da država začne izvajati nadzor nad vidrami in proučevati njihov vpliv na zmanjševanje populacij rib v posameznih rekah in potokih. Ta plenilka se je namreč zaradi ugodnih razmer tako razširila, da ribogojcem povzroča veliko gospodarsko škodo. Prav tako naj bi izpraznila že številne gojitvene potoke za salmonide, kot sta lipan ali potočna postrv.


V javnem pismu je Žaberl zapisal, da vodstva ribiških družin krovno zvezo obveščajo o vse večjem širjenju vidre v vodotokih. Njen pojav najpogosteje opažajo v porečju Soče, Save Bohinjke, na Ljubljanskem barju, v osrednjem delu Savinje ter v vodotokih na Koroškem in v Pomurju. Na teh območjih opažajo veliko značilno objedenih ribjih kadavrov, v najmanj treh ribogojniških objektih na Bledu, v Tolminu in Mozirju, ki jih upravljajo ribiške družine, pa so povzročile neprecenljivo škodo na matičnih jatah domorodnih rib. Med drugim v ribogojnici Faronika Ribiške družine Tolmin, kjer jim je lani potolkla polovico matične jate soške postrvi. Odrasla vidra, ki glede na spol tehta od pet do 10 kilogramov, namreč potrebuje približno za četrtino svoje teže hrane na dan, pri čemer ribe predstavljajo dve tretjini obroka. Kar je veliko ob dejstvu, da nima naravnega sovražnika in da živi do 18 let.

Alarm pri sosedih

O povečani populaciji vider poročajo tudi iz sosednje avstrijske Koroške. Izkušnje tamkajšnjih ribičev so izrazito negativne, saj jim je vidra v nekaj alpskih vodotokih ogrozila obstoj ribjega življa. Zaradi povečanega plenjenja vider so posamezni imetniki ribiških pravic te začeli vračati lastnikom voda (večinoma so v zasebni lasti in ne državni kot pri nas), saj je upadel športni ribolov in s tem prodaja dovolilnic. Na podlagi tega so na avstrijskem Koroškem izdali dovoljenje za izredni poseg v populacijo vider (a odstrel 250 je ustavilo ustavno sodišče). Podobne težave imajo ribiči na Bavarskem.


Slovenski ribiči se bojijo, da se bo podoben negativni učinek plenjenja vider na populacijo domorodnih vrst rib zgodil tudi pri nas. Zavedajo se, da je vidra domorodna žival in da se je zaradi človeških aktivnosti podrlo naravno ravnotežje med ribami kot plenom in vidrami kot plenilcem. Zelo verjetno je, da ponovna vzpostavitev tega ravnovesja ni več možna. Zato menijo, da bo verjetno potrebno upravljanje in uravnavanje populacij vider, kot ga poznamo pri drugih živalskih vrstah. Prepričani so, da ne smemo zanemariti niti gospodarskega vpliva – če je vidrinega plenjenja rib preveč, je to slabo za ribiški turizem in z njim povezano lokalno gospodarstvo.

Kako ukrepati

Ribiči so prepričani, da se pri vidri kaže, da ni več kritično ogrožena živalska vrsta v Sloveniji, kot je bila v prejšnjem stoletju. Da bi ugotovili dejansko stanje na podlagi merljivih in preverljivih rezultatov, okoljskemu ministrstvu predlagajo, da začne izvajati monitoring populacije in s tem povezanega vpliva njenega plenjenja na populacije rib. Na podlagi takšnih realnih podatkov bi namreč lahko v prihodnosti sprejeli ukrepe za zaščito ribjih populacij (morda izredni odstrel vider ali odlov s pastmi in preselitev v tujino).