Vilo Rafut čaka lepša prihodnost (FOTO)
Mestna občina Nova Gorica je na začetku aprila predala namenu prenovljeni Rafutski park. Obsežna prenova, ki so jo uresničili s pomočjo evropskih sredstev, je prvi korak k oživitvi parkovnega kompleksa. S prenovo, v katero je bilo vloženih nekaj več kot 2,7 milijona evrov, od tega skoraj 1,4 milijona evrov evropskih sredstev, so 55.383 m2 zaraščenih in neurejenih zelenih, nekdaj skrbno zasajenih površin z urejenimi potmi, predali novemu življenjskemu ciklu.
Novogoričane čaka še ena pomembna naloga, to je prenova vile Rafut, ki se bo v sodelovanju z ministrstvom za kulturo začela leta 2025, v letu Evropske prestolnice kulture. Za prenovo vile bodo namenili sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru operacije Izboljšanje habitatov vrst in površin habitatnih tipov. Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je ob uradnem odprtju parka povedala, da je prenovljeni park zares izjemna naravna in kulturna dediščina. O prenovi vile Rafut pa je med drugim dejala, da so na kulturnem ministrstvu začeli priprave za prenovo celotne vile: »Gre za zelo pomembno vilo v neoislamskem slogu arhitekta Antona Laščaka, ki pomeni unikatno dediščino v našem prostoru in ki je bila dolga leta popolnoma zanemarjena. Z vsebinami bo skupaj s parkom zaživela in govorila tisto zgodbo, ki jo želi povedati tudi Evropska prestolnica kulture 2025, torej čezmejno povezovanje, povezovanje različnih kulturnih svetov, ne nazadnje pa skrb za naravno in kulturno dediščino, trajnostni razvoj ter življenje kulturne dediščine in vseh nas v tem prostoru v času klimatskih sprememb.«
Orientalski navdih
Vila Rafut, tudi Laščakova vila, stoji na griču na Pristavi pri Novi Gorici in je poleg dvorca Jelše, tudi Jelšingrad v Občini Šmarje pri Jelšah, ki ga že temeljito obnavljajo, edini objekt neoislamske arhitekture v Sloveniji, obenem pa eden najlepše ohranjenih primerov v širšem evropskem prostoru. Ob Kostanjeviški cesti stoji vstopni objekt, od katerega je skozi botanični vrt do vile speljana zavita pot. Zgradbi sta posebni zaradi arhitekturnih značilnosti in zanimive zgodovine, z gradbenega vidika pa izrazitih tehnoloških posebnosti v primerjavi s podobnimi stavbami iz tega obdobja ni. Zaradi visokega standarda objektov so dimenzije oziroma razpetine v notranjih prostorih večje kot običajno.
Arhitekt vile in parka je bil Anton Laščak (1856–1946) iz Gorice, ki je pogosto delal v Aleksandriji in Kairu, kjer je prišel v stik z orientalsko arhitekturo in verjetno dobil navdih za vilo Rafut z edinim ohranjenim eksotičnim parkom v Sloveniji. Elegantno, skoraj 800 kvadratnih metrov veliko vilo na markantni lokaciji je dal leta 1914 zgraditi kot bivališče za svojo družino. Pri načrtovanju in gradnji se je zgledoval po arhitekturi iz obdobja mamelukov v Egiptu ter jo opremil z 28 metrov visokim stolpom po vzoru minareta, z balkoni, razkošnimi orientalsko oblikovanimi okni, terasami in tudi notranjo opremo, ki so jo, kot tudi večino gradbenih delov, pripeljali iz Egipta. Vilo je obdal z velikim parkom, v katerem je nasadil palme, bambus in eksotične grmovnice. Nekoč naj bi tam raslo kar 500 dreves in grmov, skozi park je tekel potok.
Čeprav je bil Laščak po rodu Slovenec in je znal slovensko, se je imel za Italijana.
Gradbeno stanje slabo
Čeprav je bil Laščak po rodu Slovenec in je znal slovensko, se je imel za Italijana. Strokovna literatura ga pozna pod italijanskim imenom Antonio Lasciac. Za zasluge je Laščak od takratnega egiptovskega kediva (podkralja) Abasa II. prejel plemiški naziv beg, ki ustreza baronu, imenovali so ga za dvornega arhitekta. Ko so po prvi svetovni vojni egiptovskega podkralja odstavili, se je Laščak iz Egipta umaknil, vendar se je tja kmalu vrnil, naslednja leta je poleti živel v vili Rafut, pozimi pa v Egiptu. Nazadnje se je v Egipt vrnil oktobra 1946, dobra dva meseca zatem pa je v starosti 90 let tam tudi umrl. Pokopali so ga na latinskem pokopališču v Kairu.
Vila je bila poškodovana že v obeh svetovnih vojnah, vendar jo je Laščak po prvi obnovil, po drugi pa je bila nacionalizirana. Svoje so naredili tudi potresi v Furlaniji in Posočju v letih 1976, 1988 in 2004, zato je gradbeno stanje objektov slabo. Vse do leta 2003 je v njej deloval zavod za zdravstveno varstvo, ki pa je stavbo prilagodil svojim potrebam. Odkar se je zavod preselil na drugo lokacijo, je bila stavba v občinski lasti povsem nevzdrževana in prepuščena propadu. Eksotični park se je zarasel, s stavb je začel odpadati omet. Izginili so številni okrasni predmeti.
1914. jo je zgradil kot bivališče za svojo družino.
Leta 2007 so za vilo pripravili konservatorski načrt, vendar prenove niso začeli. Tudi pozneje so jo večkrat poskušali obnoviti, vendar brez uspeha. Leta 2018 je nameravala mestna občina vilo prodati na dražbi, a so se domačini uprli in lokalna skupnost je morala popustiti. Zdaj je zgodba znana, saj vilo Rafut z začetkom obnove v letu 2025 čaka mnogo lepša prihodnost.
