Vinko prepričan, da mu je Slovenija uničila življenje

GORNJA RADGONA – Dvojno obdavčevanje, kot nekateri imenujejo plačevanje dohodnine v dveh državah, je zaznamovalo življenje številnih Slovenk in Slovencev, ki so delali ali še delajo v sosednji Avstriji, ter seveda njihovih družin. Mnoge so razpadle, nekateri so zboleli, ko so se jim dacarji usedli na bančne račune. In čeprav so najprej Civilna iniciativa Apače in druga združenja, zdaj pa še Sindikat delavcev migrantov Slovenije (SDMS) naredili veliko za to, da bi delovne migrante v Avstriji rešili pred dvojnim obdavčevanjem, je zakonodaja očitno na strani Finančnega urada Republike Slovenije.

Prijavljen je bil in živel v Avstriji

Furs je zagrenil življenje tudi 67-letnemu Vinku Čeligu, ki se je nedavno preselil v Gornjo Radgono. Rojen je v Hrvaškem Zagorju in vsaj štiri desetletja je živel in delal v Avstriji. V tem času sta njegova žena Jožefa, ki se je leta 1985 vrnila iz Gradca, in sin Martin živela na Hajdini pri Ptuju. Vinko je domov prihajal le, ko mu je to dopuščalo delo, in ker je veliko delal, je tudi dobro zaslužil. Ko se je upokojil, je menil, da bo tretje življenjsko obdobje užival med svojimi, a miru ni in ni. Prepričan je, da mu je Slovenija, prek dacarjev, uničila življenje, saj je po njegovem neupravičeno moral poravnati davke iz preteklosti. Pravi, da je »moral doslej iz neznanega razloga plačati že okoli 18.000 evrov«, zaradi česar že kakšnih osem let ne spi mirno. Še huje ga je prizadelo, ko se je pred dvema letoma pod hudim pritiskom zlomil 28-letni sin Martin, magister informatike in založništva. Pred časom sta zakonca tako prodala hišo na Ptujskem in se preselila v mesto ob Muri.

Ob obisku v Gornji Radgoni nam je Vinko Čelig pokazal kup dokumentov, ki jih zbira v bitki s Fursom. Za vse njegove travme naj bi bili krivi na ptujski enoti, kjer da so se »namerno spravili name in niso delali v skladu z zakonodajo«. »Uničili so mene in mojo družino. Veliko mojih prijateljev, ki so živeli in delali z mano, nima nobenih težav, le name so se spravili tri leta po upokojitvi. Leta 2017 sem vložil tožbo na upravno sodišče, a ker nisem na prednostni listi, pač čakam. Še po tem letu so nas rubežniki spet obiskali celo tukaj v Gornji Radgoni, obroke pa so mi odtegovali tudi od pokojnine v Avstriji,« je razočaran Čelig. Upa, da bo zanj ugodno odločitev sprejelo Upravno sodišče RS, ki naj bi kmalu obravnavalo njegove zadeve. Vinko nam pove, da je na delo v Avstrijo odšel leta 1973, tam sta si z Jožefo našla stanovanje in v Gradcu živela vse do leta 1985, ko se je ona vrnila v Slovenijo, on pa je ostal v tujini in do upokojitve leta 2011 delal kot šofer.



»Tam sva bila prijavljena oba z ženo, plačevala sva režijske stroške, vse davke, imela sva zdravstveno zavarovanje in vse drugo. Ko sem se vrnil, pa je naša država terjala, da poravnam še neke stare davke, najprej v višini več kot 13.000 evrov. Ker tega nisem takoj storil, so mi grozili z izvršbo. Napovedovali so rubež, zato sem pozneje vse poravnal, jaz pa še zdaj ne vem, od kod jim ti izračuni in od kod moj dolg. Živel sem in bil prijavljen v Avstriji, le žena se je vrnila in sva leta 1989 dobila sina. Oba sta živela v naši hiši, bila sta tukaj prijavljena in menili smo, da je vse urejeno. Če sta potrebovala zdravniško pomoč, sta jo poiskala v Avstriji, sin v času šolanja ni mogel dobiti štipendije in otroškega dodatka, ker sem bil jaz delavec na tujem. V Avstriji sem se pred osmimi leti upokojil, a sem tam živel še dve leti,« razlaga Čelig.

Dokazovali, da je dnevni migrant

Že leta 2011 je dobil od naše države poziv, da mora oddati davčno napoved, in tako vsako leto, obenem pa trdi, da je vlagal davčno napoved tudi v Avstriji. Bil je dvojni rezident, pravi Čelig, in dodaja, da je pravi stres doživel pred petimi leti, ko je od naše države prejel položnico, da mora finančni upravi nakazati 4539 evrov. »Ker nisem vedel in še zdaj ne vem, zakaj ta davek, sem se pritožil. Nato pa sem leta 2015 prejel zahtevo, da moram vložiti tudi davčne napovedi za leta 2008, 2009 in 2011, torej za leta, ko sem živel in delal v Avstriji. Nobena dokazila, da sem svoje davčne obveznosti poravnal, kjer sem takrat živel, niso pomagala, tudi vloga za oprostitev davka ne. Takrat sem prejel obvestilo, da me bo, če ne poravnam skupnega dolga državi v znesku 13.670 evrov, obiskal rubežnik. Poiskal sem pomoč odvetnika, se obrnil na sindikat delavcev migrantov, a nič ni pomagalo, saj je država hotela izterjati, kar ji po njenem pripada, čeprav mi nihče ni znal razložiti, zakaj in kako so dobili te izračune, in zakaj naj bi jaz, ki sem v omenjenih letih živel in delal v Avstriji, plačeval davek, in to za nazaj, tudi v Sloveniji,« razlaga sogovornik.



Njegova žena in sin sta bila zavarovana po njem, torej v Avstriji, a tudi to ni bila olajšava pri dohodnini. »Včasih sem bil na poti več tednov, nismo se videli tudi po mesec in več, nato pa so mi nekateri v tej državi hoteli dokazati, da sem bil dnevni migrant. Življenje delavca na tujem ni z rožicami postlano. Sam sem bil, delal sem, da sta lahko moja dva dostojno živela, da je sin študiral, naša država ni imela nobenih stroškov z njima. Po upokojitvi pa so se odločili, da mi vzamejo, kar sem ustvaril,« je razočaran Čelig, ki ne misli odnehati z iskanjem pravice.

Prodati bi moral hišo

Njegove očitke smo preverili tudi na Fursu, kjer so razložili, kako je z rezidentstvom davčnih zavezancev. Ko je posameznik rezident obeh držav pogodbenic, je treba na podlagi dejstev in okoliščin posameznega primera presojati, v kateri državi je pogoj stalnega prebivališča oziroma stalnega doma res izpolnjen. Če tega ni mogoče določiti, se uporabi kriterij središča vitalnih interesov. Pri določanju rezidentstva se upoštevajo predvsem posameznikove družinske in družbene povezave ter njegove poklicne, politične, kulturne ali druge dejavnosti. Treba je upoštevati okoliščine, ki vežejo posameznika s Slovenijo, in tudi okoliščine, ki ga vežejo z drugo državo. Gre torej za način življenja. Vse okoliščine posameznega primera je treba proučiti kot celoto in nameniti posebno pozornost osebnemu obnašanju posameznika. Šteje se, da posameznik središča svojih življenjskih interesov ni prenesel v državo, v kateri dela, če je obdržal prebivališče, družino in lastnino v državi, v kateri je delal in prebival pred odhodom v tujino.

Na Fursu trdijo, da je bilo v vseh odločbah o odmeri dohodnine za leta 2008, 2009, 2010 in 2011 odločeno o statusu rezidenta zavezanca v skladu s konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčenja in ugotovljeno, da se zavezanec šteje za rezidenta Slovenije, saj je imel tukaj v lasti hišo, v kateri sta prebivala njegova žena in sin. »To pomeni, da je imel zavezanec močnejše rezidenčne vezi s Slovenijo kot z Avstrijo, saj je imel v slednji le ekonomske vezi, medtem ko je imel v Sloveniji tako ekonomske kot osebne vezi.« Na Fursu dodajajo, da je dolg zavezanca iz naslova dohodnine za omenjena štiri leta v celoti poplačan.