ČRNO VINO
Vino je tudi črno
V uradni klasifikaciji ga ni, a vinarji bi ga morali kljub temu pisati na etikete, so sklenili na okrogli mizi Črno vino.
Odpri galerijo
Degustacija FOTO: osebni arhiv
Na pobudo svetovne organizacije Slow food 10. decembra po vsem svetu zaznamujemo dan matere Zemlje; tedaj se že vrsto let člani združenja Slow food zberejo na manjših ali večjih dogodkih, na katerih je poudarek na pomembnosti uporabe lokalnih in sezonskih sestavin, kupljenih pri lokalnih pridelovalcih ali pridelanih doma. S tem spodbujajo delo okoliških kmetov in uživajo v polnih okusih, ki jih njihovi pridelki ponujajo.
Dogodek je pripravila tudi Slovenija, in sicer na Manžanu nad Koprom, na domačiji Butul, kjer je sedež omizja Slow food Primorska. V organizaciji Las Istre in omizja Slow Food Primorska so pripravili okroglo mizo z naslovom Črno Vino − Vino nero − Black Wine.
Govorili so o potencialu črnega vina v turizmu in gastronomiji. »Uporaba besede črno vino se zdi povsem umestna in jasna, saj zna biti ob dobri letini, dovolj dolgi maceraciji in pravilnem staranju refošk vse prej ko rdeč,« so bile uvodne besede Črta Butula, ki je vodil okroglo mizo. Sodelovali so še dr. Metod Šuligoj, izredni profesor fakultete za turistične študije in strokovnjak menedžmenta v turizmu ter posebnih oblik turizma, sommelierka Liliana Savioli in Tilen Praprotnik, vinogradnik, kmet in enolog butične kleti vin Steras iz Šareda nad Izolo ter bivši pomočnik enologa Vinakoper, ki je tudi prebil led.
»Jasno je, da črno vino ne obstaja v nobeni uradni klasifikaciji vin, a ga vidim morda kot filozofsko nadgradnjo rdečih,« je dejal Praprotnik, ki se zavzema za to, da vinogradniki in vinarji, ki pridelujejo črna vina, ti besedi zapišejo tudi na steklenico. »V Sloveniji že dolgo vemo, da lahko gradimo turistično-gastronomsko identiteto na lokalnem in sezonskem ter seveda butičnem in trajnostnem, a šele v zadnjem obdobju se morda bolje zavedamo, kaj to je, in smo to začeli implementirati in s ponosom predstavljati navzven. To bi morali storiti tudi s takimi posebneži, kot je recimo refošk,« je prepričan Šuligoj. Liliana Savioli je to potrdila: »Bilo bi prav, da se začnemo ob debati o tem, kaj je črno vino, pogovarjati tudi o njegovi klasifikaciji, da ne bi bilo zmede. Jasno je, da pigment barve prihaja iz molekul antocianov, moč pigmenta pa je odvisna od pH in seveda količine sonca, ki je med rastjo sijalo na trto. Zelo očitno so tukaj razmere za razvoj antocianov s temnimi notami boljše, in morda bi bilo to lahko eno od meril. Seveda ne bo šlo brez okusa, saj če vinu pravimo črno, mora imeti globino, v njem se moreš malo izgubiti,« je poiskala še druge zanimive potenciale. Seveda ni smela manjkati degustacija črnih vin, spremljal jo je izjemen izbor istrske kulinarike.
Začeli so z zanimivo črno penino, novost iz kleti Monte moro, od koder je Matjaž Babič prinesel tudi nagrajene refoške linije Amorus starejših letnikov. Tilen Praprotnik je iz kleti Steras prinesel v Marezigah nagrajen mladi refošk in kot izziv pinot noir, vino, ki ima že v imenu besedo črno. Tudi zato so lahko udeleženci pokušali celo 10 let star Kupljenov pinot noir in štiri leta star pinot noir iz kleti Sanctum. Črne barve je bil 10 let star refošk Antonius iz kleti Santomas, Butulov refošk letnika 2017 in 2018 in refošk, zorjen v hrastovih sodih, ki ga je prinesel Dejan Plahuta iz Marezig, iz vinske kleti Rogelja - Petelin pa je teran prinesel Matej Rogelja.
Dogodek je pripravila tudi Slovenija, in sicer na Manžanu nad Koprom, na domačiji Butul, kjer je sedež omizja Slow food Primorska. V organizaciji Las Istre in omizja Slow Food Primorska so pripravili okroglo mizo z naslovom Črno Vino − Vino nero − Black Wine.
Filozofska nadgradnja
Govorili so o potencialu črnega vina v turizmu in gastronomiji. »Uporaba besede črno vino se zdi povsem umestna in jasna, saj zna biti ob dobri letini, dovolj dolgi maceraciji in pravilnem staranju refošk vse prej ko rdeč,« so bile uvodne besede Črta Butula, ki je vodil okroglo mizo. Sodelovali so še dr. Metod Šuligoj, izredni profesor fakultete za turistične študije in strokovnjak menedžmenta v turizmu ter posebnih oblik turizma, sommelierka Liliana Savioli in Tilen Praprotnik, vinogradnik, kmet in enolog butične kleti vin Steras iz Šareda nad Izolo ter bivši pomočnik enologa Vinakoper, ki je tudi prebil led.
»Jasno je, da črno vino ne obstaja v nobeni uradni klasifikaciji vin, a ga vidim morda kot filozofsko nadgradnjo rdečih,« je dejal Praprotnik, ki se zavzema za to, da vinogradniki in vinarji, ki pridelujejo črna vina, ti besedi zapišejo tudi na steklenico. »V Sloveniji že dolgo vemo, da lahko gradimo turistično-gastronomsko identiteto na lokalnem in sezonskem ter seveda butičnem in trajnostnem, a šele v zadnjem obdobju se morda bolje zavedamo, kaj to je, in smo to začeli implementirati in s ponosom predstavljati navzven. To bi morali storiti tudi s takimi posebneži, kot je recimo refošk,« je prepričan Šuligoj. Liliana Savioli je to potrdila: »Bilo bi prav, da se začnemo ob debati o tem, kaj je črno vino, pogovarjati tudi o njegovi klasifikaciji, da ne bi bilo zmede. Jasno je, da pigment barve prihaja iz molekul antocianov, moč pigmenta pa je odvisna od pH in seveda količine sonca, ki je med rastjo sijalo na trto. Zelo očitno so tukaj razmere za razvoj antocianov s temnimi notami boljše, in morda bi bilo to lahko eno od meril. Seveda ne bo šlo brez okusa, saj če vinu pravimo črno, mora imeti globino, v njem se moreš malo izgubiti,« je poiskala še druge zanimive potenciale. Seveda ni smela manjkati degustacija črnih vin, spremljal jo je izjemen izbor istrske kulinarike.
Uporaba besed črno vino se zdi povsem umestna in jasna, saj zna biti ob dobri letini, dovolj dolgi maceraciji in pravilnem staranju refošk vse prej ko rdeč.
Začeli so z zanimivo črno penino, novost iz kleti Monte moro, od koder je Matjaž Babič prinesel tudi nagrajene refoške linije Amorus starejših letnikov. Tilen Praprotnik je iz kleti Steras prinesel v Marezigah nagrajen mladi refošk in kot izziv pinot noir, vino, ki ima že v imenu besedo črno. Tudi zato so lahko udeleženci pokušali celo 10 let star Kupljenov pinot noir in štiri leta star pinot noir iz kleti Sanctum. Črne barve je bil 10 let star refošk Antonius iz kleti Santomas, Butulov refošk letnika 2017 in 2018 in refošk, zorjen v hrastovih sodih, ki ga je prinesel Dejan Plahuta iz Marezig, iz vinske kleti Rogelja - Petelin pa je teran prinesel Matej Rogelja.
