Vino, ki se odlično poda tudi k pici (FOTO)
Na posestvu Albiana na Dolenjskem so se na mednarodni strokovni konferenci zbrali sommelierji, trgovci in ljubitelji vina ter se posvetili zgolj eni vinski sorti – modri frankinji. Predvsem so poskušali razvozlati, čemu se ena najbolj prepoznavnih rdečih sort srednje Evrope tako redko znajde na vinskih kartah slovenskih restavracij. Dogodek so razdelili na dva vsebinska sklopa – strokovni del z razpravami in degustacijski del, ki je poudaril gastronomski potencial modre frankinje.
V prvem delu konference so potekali trije poglobljeni pogovori s strokovnjaki z različnih področij vinske industrije. Gostje Jure Grubar, direktor in glavni enolog Kleti Krško, ki je ena najpomembnejših slovenskih pridelovalk modre frankinje, vinski trgovec Rok Koželj iz Hiše dobrih vin in Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije so z vinskim akademikom Ožbejem Peterletom analizirali prodajo modre frankinje na trgu.
Razpravljali so o trenutnih izzivih, s katerimi se soočajo vinarji pri trženju te sorte, ter iskali rešitve, kako izboljšati njeno prepoznavnost in dostopnost za potrošnike. Poudarili so pomen usklajenega trženja, boljše promocije in izobraževanja potrošnikov o značilnostih in kakovosti modre frankinje. Kot je dejal Grubar, je prodaja njihove modre frankinje turn classic lani, v primerjavi z letom poprej, zrasla za 150 odstotkov, kar ni zanemarljivo. Zrasla je še zlasti v trgovinah, v gostinstvu pa je še obilo manevrskega prostora. Sicer se modre frankinje največ proda v Posavju.
Morali bi jo samozavestno predstaviti sommelierjem in trgovcem po vsem svetu.
Zaustavljeni preboj
V drugem pogovoru, ki ga je vodil Grega Repovž, predsednik združenja JRE Slovenija in prvi sommelier v istoimenski gostilni, so se posvetili vprašanju, čemu se modra frankinja tako redko znajde na vinskih kartah slovenskih restavracij. Sommelierka Simona Česen je poudarila, da je slovenskim gostom, vajenim cabernet sauvignona, težko prodati modro frankinjo. Da gre za sorto z velikim potencialom, ki jo gastronomija pogosto spregleda, pa sta se strinjala tudi prvak med slovenskimi sommelierji, predsednik Društva Sommelier Slovenije Valentin Bufolin ter glavni sommelier v restavraciji Tri lučke Rok Kerin. »Leta 2011 je bil narejen preboj, lahko bi rekli, da se je zgodil manjši bum, in posledično je bilo tudi za modro frankinjo zanimanja več. Nato pa se je vse ustavilo in zdaj celo stagnira,« je dejal Kerin.
Na konferenci so bili prisotni tudi nekateri priznani tuji strokovnjaki. Pojasnili so, kje je ta sorta na svetovni ravni. Kot so dejali, bi morali vinarji, ki pridelajo vrhunsko frankinjo, to samozavestno predstaviti sommelierjem in trgovcem po vsem svetu, s čimer bi se izboljšali tudi njena prodaja in prisotnost na vinskih kartah po svetu.
Leta 2011 je bil narejen preboj, lahko bi rekli, da se je zgodil manjši bum.
Ključ je v povezovanju
Drugi del konference so posvetili povezovanju modre frankinje s hrano. Gostilna Repovž in Picerija Huda sta namreč predstavili dve različni kulinarični izkušnji – vrhunsko gastronomijo in tisto preprostejšo, a prav tako okusno hrano, s čimer so želeli dokazati, da je modra frankinja izjemno vsestranska ter da se odlično poda tako k prefinjenim kot preprostejšim, vsakdanjim jedem, kot je, denimo, pica.
Konferenca je še dodatno utrdila pomen modre frankinje kot izjemne sorte, ki ima velik potencial tako v Sloveniji kot v tujini. Ključ do njenega uspeha pa je v povezovanju vinarjev, sommelierjev in gostincev, ki jo lahko s skupnimi prizadevanji postavijo v ospredje vinske industrije in jo približajo širšemu krogu ljubiteljev vina.
150 odstotkov je zrasla prodaja te vrste vina.
