Virus Zahodnega Nila v Sloveniji! Potrdili prve tri primere, to so simptomi

Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so sporočili, da so bili v severovzhodnem delu Slovenije, v pomurski in podravski regiji, potrjeni prvi trije primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila.

Po petih sezonah, ko okužbe na NIJZ niso zaznali, so 30. avgusta prejeli obvestilo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, da so potrdili okužbo pri treh osebah iz severovzhodnega dela Slovenije.

Leta 2019 so pripravili načrt pripravljenosti na morebitni izbruh okužbe z virusom Zahodnega Nila. Ta načrt vključuje spremljanje širjenja virusa, obveščanje javnosti, zgodnjo prepoznavo in diagnostiko okužb ter ukrepe za zagotavljanje varne preskrbe s krvjo.

Pojavnost

V letih 2013 in 2017 so na NIJZ prejeli po eno prijavo ter leta 2018 pet. Letos še ni bilo prijavljenega primera okužbe.

V državah Evropske unije in sosednjih državah so se primeri okužb v letu 2024 pričeli pojavljati zgodaj v sezoni.

Letos o pojavu poročajo Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Španija, Francija, Bolgarija, Nemčija, Romunija in druge evropske države: Srbija, Albanija in Kosovo.

Čeprav države, ki so v naši soseščini, poročajo o okužbah z virusom Zahodnega Nila, so regije s potrjenimi primeri na Hrvaškem (v Osječko-baranjski županiji), v Avstriji (okolica Dunaja in proti slovaški meji) in na Madžarskem (severne regije) precej oddaljene od slovenske meje. V Italiji pa so potrdili primere v Furlaniji - Julijski krajini, kar je blizu Slovenije.

O virusu Zahodnega Nila

Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo simptome, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost.

V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Večina klinično zaznanih okužb se pojavlja od sredine julija do konca septembra. Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev) ter naravnega rezervoarja virusa (ptice). Naravne danosti v Sloveniji omogočajo obstoj prenašalca.

Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od 3 do 14 dni.

Način prenosa

Na človeka se običajno prenaša s pikom okuženega komarja (rodu Culex). Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prek materinega mleka.

Vse osebe, ki še niso bile okužene z virusom Zahodnega Nila, so dovzetne za okužbo. Osebe, starejše od 50 let ter tiste z oslabljenim imunskim sistemom, imajo večje tveganje za hujši potek bolezni. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna.

Simptomi in znaki bolezni  

Po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez simptomov. Manjši del okuženih razvije kratkotrajno vročinsko bolezen, ki jo spremljajo simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaji, bolečine v mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila). Približno ena oseba na 150 okuženih razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.

Kužnost

Virus je prisoten v krvi 1–3 dni po izpostavitvi, prisotnost vztraja 1–11 dni. Pri ljudeh in drugih sesalcih, na katere se lahko virus prenese (npr. konjih), je količina virusa v krvi prenizka, da bi predstavljali učinkovit vir okužbe za komarje in tako vzdrževali nadaljnji prenos bolezni.

Zdravljenje

Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni običajno zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da se lajšajo simptomi bolezni, ter podporno – podpirajo se prizadeti organski sistemi.