Virusi vse bolj polnijo ambulante
Vrh sezone gripe je tik pred nami. Kroži predvsem virus influence tipa A.
Odpri galerijo
Pri družinskih zdravnikih se je povečal obisk obolelih za gripo, zlasti v starostni skupini do 14 let. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Vas mrazi, imate visoko temperaturo, glavobol in bolečine v mišicah in kosteh, vas sili na kašelj in ste izčrpani? Morda ste zboleli za gripo. V prihodnjih tednih pričakujemo vrh sezone gripe in porast števila zbolelih z gripo ter tudi drugimi okužbami dihal, sezona gripe navadno vrhunec doseže konec januarja oziroma v začetku februarja, vsako leto zboli okoli 200.000 Slovencev.
V ambulantah je v naraslo število obolelih z gripi podobno boleznijo, zlasti med otroki in mladostniki, starimi do 14 let. Virus gripe so dokazali v 13 odstotkih testiranih vzorcev, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in še, da so večinoma dokazali influenco tipa A (84 odstotkov). Še vedno je prisoten tudi respiratorni sincicijski virus, dokazali so ga v osmih odstotkih testiranih vzorcev, od drugih povzročiteljev okužb dihal je bilo največ rino- in adenovirusov, so še sporočili z NIJZ.
O epidemiji seveda ne moremo govoriti, prav tako ne v Evropi, število obolelih namreč narašča sezoni primerno. Veliko držav poroča o sporadičnem ali lokalnem pojavljanju gripe, Finska, Izrael, Portugalska in Škotska poročajo o splošni razširjenosti bolezni. Tako kot pri nas tudi v Evropi prevladuje influenca tipa A (62 odstotkov), od tega je najpogostejši podtip A(H1N1) pdm09 (72 odstotkov). V Avstriji pojavnost gripi podobne bolezni narašča tako kot lani ob tem času, prevladuje influenca tipa A (podtipa A(H1N1) pdm09 in A(H3N2), oba v 50 odstotkih), na Hrvaškem prevladuje A(H1N1) pdm09.
Od začetka letošnje sezone gripe so virus influence A laboratorijsko potrdili v 276 primerih, virus influence B pa v 28 primerih, so sporočili z NIJZ. Proti bolezni se je še vedno mogoče cepiti, zaščita se razvije v dveh tednih. Sicer pa moramo skrbeti za dobro kondicijo, torej gibanje, predvsem na svežem zraku, ter uživati zdravo hrano, zlasti veliko zelenjave in sadja. Poleg tega se izogibamo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi, to namreč omogoča hitrejši prenos mikroorganizmov. In ne pozabimo na redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo ter redno čiščenje površin.
Če ste zboleli, ne trosite virusa naokoli, ostanite doma in počivajte, pijte tople napitke, visoko vročino nižajte z zdravili za zniževanje temperature. Gripa se namreč hitro širi in ogroža prav vse, zlasti najranljivejše skupine prebivalstva. Prenaša se s kužnimi kapljicami in prek z njimi onesnaženih površin: na slednjih lahko virus gripe preživi več ur! Če se stanje slabša, obiščite zdravnika.
Ne le za gripo, Slovenci še vedno zbolevamo tudi za ošpicami: v začetku letošnjega leta so zabeležili štiri primere ošpic pri odraslih, so sporočili z NIJZ, vsi so povezani z novembrskim izbruhom v kranjski regiji. Skupno je NIJZ lani zabeležil 48 primerov ošpic pri slovenskih prebivalcih in dva pri tujcih. Med prijavljenimi je sedem otrok, pet je mlajših od pet let, dva sta stara med pet in 15 let, pet bolnikov je iz starostne skupine 15–24 let, preostali so odrasli, stari med 25 in 54 let.
Deloma je šlo za vnesene primere ter nekaj sekundarnih (10) in terciarnih (15), trije so bili kvartarni. Med zbolelimi je bilo 13 cepljenih z dvema odmerkoma, dva z enim odmerkom, 9 je bilo necepljenih, za preostale ni podatkov. Od zbolelih otrok nobeden ni bil cepljen proti ošpicam. Običajno je pri osebah, ki kljub cepljenju zbolijo, potek bolezni lažji in verjetnost za zaplete manjša.
Tudi letos so zabeležili nekaj primerov ošpic.
V ambulantah je v naraslo število obolelih z gripi podobno boleznijo, zlasti med otroki in mladostniki, starimi do 14 let. Virus gripe so dokazali v 13 odstotkih testiranih vzorcev, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in še, da so večinoma dokazali influenco tipa A (84 odstotkov). Še vedno je prisoten tudi respiratorni sincicijski virus, dokazali so ga v osmih odstotkih testiranih vzorcev, od drugih povzročiteljev okužb dihal je bilo največ rino- in adenovirusov, so še sporočili z NIJZ.
Še je čas za cepljenje
O epidemiji seveda ne moremo govoriti, prav tako ne v Evropi, število obolelih namreč narašča sezoni primerno. Veliko držav poroča o sporadičnem ali lokalnem pojavljanju gripe, Finska, Izrael, Portugalska in Škotska poročajo o splošni razširjenosti bolezni. Tako kot pri nas tudi v Evropi prevladuje influenca tipa A (62 odstotkov), od tega je najpogostejši podtip A(H1N1) pdm09 (72 odstotkov). V Avstriji pojavnost gripi podobne bolezni narašča tako kot lani ob tem času, prevladuje influenca tipa A (podtipa A(H1N1) pdm09 in A(H3N2), oba v 50 odstotkih), na Hrvaškem prevladuje A(H1N1) pdm09.
Od začetka letošnje sezone gripe so virus influence A laboratorijsko potrdili v 276 primerih.
Od začetka letošnje sezone gripe so virus influence A laboratorijsko potrdili v 276 primerih, virus influence B pa v 28 primerih, so sporočili z NIJZ. Proti bolezni se je še vedno mogoče cepiti, zaščita se razvije v dveh tednih. Sicer pa moramo skrbeti za dobro kondicijo, torej gibanje, predvsem na svežem zraku, ter uživati zdravo hrano, zlasti veliko zelenjave in sadja. Poleg tega se izogibamo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi, to namreč omogoča hitrejši prenos mikroorganizmov. In ne pozabimo na redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo ter redno čiščenje površin.
Če ste zboleli, ne trosite virusa naokoli, ostanite doma in počivajte, pijte tople napitke, visoko vročino nižajte z zdravili za zniževanje temperature. Gripa se namreč hitro širi in ogroža prav vse, zlasti najranljivejše skupine prebivalstva. Prenaša se s kužnimi kapljicami in prek z njimi onesnaženih površin: na slednjih lahko virus gripe preživi več ur! Če se stanje slabša, obiščite zdravnika.
Tudi ošpice
Ne le za gripo, Slovenci še vedno zbolevamo tudi za ošpicami: v začetku letošnjega leta so zabeležili štiri primere ošpic pri odraslih, so sporočili z NIJZ, vsi so povezani z novembrskim izbruhom v kranjski regiji. Skupno je NIJZ lani zabeležil 48 primerov ošpic pri slovenskih prebivalcih in dva pri tujcih. Med prijavljenimi je sedem otrok, pet je mlajših od pet let, dva sta stara med pet in 15 let, pet bolnikov je iz starostne skupine 15–24 let, preostali so odrasli, stari med 25 in 54 let.
4 primere ošpic so potrdili letos, lani skupno 48.
Deloma je šlo za vnesene primere ter nekaj sekundarnih (10) in terciarnih (15), trije so bili kvartarni. Med zbolelimi je bilo 13 cepljenih z dvema odmerkoma, dva z enim odmerkom, 9 je bilo necepljenih, za preostale ni podatkov. Od zbolelih otrok nobeden ni bil cepljen proti ošpicam. Običajno je pri osebah, ki kljub cepljenju zbolijo, potek bolezni lažji in verjetnost za zaplete manjša.
