Prihajajo višje neto plače: preverite, koliko več vam bo vsak mesec ostalo

Ministrstvo za finance je pripravilo predloge za nadgradnjo davčnega sistema. Spremembe naj bi prinesle koristi gospodarstvu in posameznikom. Po predlogih, ki jih je predstavil finančni minister Andrej Šircelj, naj bi se Slovencem postopno zvišale neto plače, do leta 2025 naj bi bilo v žepu Slovenca s povprečno plačo mesečno 80 evrov več.

Na leto to za povprečen slovenski zakonski par s povprečno plačo pomeni 1920 evrov več, kar je dovolj za zgledne družinske počitnice ali obroke za nov manjši avto.

Glavne točke predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini:

• razbremenitev dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala); stopnja dohodnine bi se z zdajšnjih 27,5 odstotka znižala na 25 odstotkov, nato pa po petih letih imetništva na 20 odstotkov, po 10 letih na 15 odstotkov, po 15 letih imetništva pa dohodnine ne bi bilo treba plačati;
• razbremenitev dohodkov iz dela (tudi postopno zviševanje splošne olajšave)
• razbremenitev dohodka iz najema: stopnja dohodnine se z zdajšnjih 27,5 odstotka znižajo na 15 odstotkov, normirani stroški pa s 15 odstotkov na 10 odstotkov

Sprememba, ki verjetno zanima večino, se nanaša na zvišanje letnega neto dohodka pri povprečni plači. Dohodke iz dela nameravajo razbremeniti s postopnim zvišanjem splošne olajšave. Zaradi dviga splošne olajšave bodo zavezanci tako prejeli bistveno višje neto dohodke.

Ob dvigu splošne olajšave bi bil:

– v davčnem letu 2022 pri povprečni plači letni neto dohodek višji za 260 evrov (malce več kot 21 evrov na mesec),
​– v davčnem letu 2023 pri povprečni plači letni neto dohodek višji za 520 evrov (43 evrov na mesec),
​– v davčnem letu 2024 pri povprečni plači letni neto dohodek višji za 780 evrov (65 evrov na mesec),
​– v davčnem letu 2025 pri povprečni plači letni neto dohodek višji za 1000 evrov (83 evrov na mesec).

Povprečna plača v Sloveniji po podatkih statističnega urada je 1.253,71 evra neto (1.946,07 evra bruto).

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb prinaša:

– za 10 odstotnih točk višji znesek olajšave za zaposlovanje mlajših oseb (do 25 leta), ki se zaposlujejo prvič,
– za 0,7 odstotne točke višja olajšava za donacije,
– olajšava za zaposlovanje oseb s poklici v primanjkljaju v višini 45 odstotkov plače teh oseb za prvih 24 mesecev zaposlitve.



Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost:

• uveljavljanje odbitka davka na dodano vrednost tudi za osebna motorna vozila za opravljanje dejavnosti, in sicer za vozila brez izpustov ogljikovega dioksida,
• večjo fleksibilnost davčnemu organu za pojasnjevanje polj obračuna davka na dodano vrednost, ki ga davčni zavezanci morajo predložiti prek sistema eDavki,
• davčnim zavezancem ne bo več potrebno predložiti seznama prejetih in izdanih računov ob prvem obračunu davka na dodano vrednost,
• ukinja se prag za obvezen vstop kmetov v sistem davka na dodano vrednost z ohranitvijo možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila ali prostovoljnega vstopa v sistem davka na dodano vrednost,
• račun v papirni obliki se bo izročil kupcu le na njegovo zahtevo.

Predlogi zakonov se bodo začeli uporabljati predvidoma s 1. januarjem 2022, razen določb zakona o davku na dodano vrednost, ki se uveljavlja s 1. julijem letos. Manko finančnih prilivov namerava vlada po besedah Širclja nadomestiti z višjo gospodarsko rastjo, davki od povečane potrošnje in optimiziranjem materialnih stroškov in storitev.