EPIDEMIJA
Visok smrtni davek, presegli smo število tisoč
IJS pričakuje in napoveduje, da bo v tem valu epidemije umrlo še vsaj 400 bolnikov.
Odpri galerijo
Boj s koronavirusom v UKC Ljubljana. FOTO: Matej Povše, UKC Ljubljana
V dobrih osmih mesecih od prve smrti bolnika s covidom 19 v Sloveniji je umrlo že več kot tisoč obolelih za to boleznijo. Smrtni davek je bil v prvem epidemičnem valu bistveno nižji, takrat je umrlo skupaj 108 ljudi, medtem ko je samo v zadnjih treh tednih življenje izgubilo skoraj 600 bolnikov.
Prvi covidni bolnik je v Sloveniji umrl 14. marca. V prvem epidemičnem valu je bilo največ smrtnih žrtev v enem tednu 25 (od 6. do 12. aprila), največ bolnikov v enem dnevu pa je umrlo 4. in 6. aprila, in sicer po šest.
Številke v drugem epidemičnem valu, ki se je počasi začel proti koncu poletja, eskaliral pa v začetku oktobra, so popolnoma drugačne. Od začetka septembra je po vladnih podatkih umrlo skupaj 892 covidnih bolnikov, samo v novembru doslej 638.
Največ smrti bolnikov s covidom 19 je bilo v tednu med 9. in 15. novembrom, ko je umrlo 253 ljudi, medtem ko je v ponedeljek, 16. novembra, umrlo največ bolnikov v enem dnevu doslej, in sicer 45.
Preberite še:
Vlada podaljšuje ukrepe, nadaljuje se pozitivni trend
Na delo hodili kljub simptomom
Kaj je mislil Janša s tem, da bi morali vsi ležati na kavču in gledati TV (VIDEO)
Slovenija se z 12,9 smrti covidnih bolnikov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) uvršča na sedmo mesto med evropskimi državami. Večjo umrljivost v zadnjem času so imeli Češka, Belgija, Poljska, Madžarska, Bolgarija in Lihtenštajn.
Od 1. septembra do 20. novembra je skupno umrlo 892 covidnih bolnikov, medtem ko je bilo v tem obdobju potrjenih 64.270 okužb, kar pomeni, da je bil delež umrlih glede na potrjene okužbe 1,4-odstoten.
Medtem pa je v prvem valu od skupaj manj kot 1.500 potrjeno okuženih umrlo 108 bolnikov, takrat je torej umrlo 7,3 odstotka vseh, pri katerih so potrdili okužbo.
Stopnja smrtnosti je v drugem epidemičnem valu nižja tudi na enotah intenzivne terapije, kjer zdravijo najhuje bolne s covidom 19. Vodja oddelka za intenzivno terapijo na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Jereb je pred tednom na novinarski konferenci pojasnil, da je v drugem epidemičnem valu smrtnost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih okoli 15-odstotna, to je manj kot v prvem valu, ko je bila 30-odstotna. A kot je poudaril, pri nobenem od bolnikov, priklopljenih na aparate, ne morejo napovedati razpleta zdravljenja.
Zlasti ob začetku epidemije so mnogi želeli vleči vzporednice med covidom 19 in gripo. A Jereb poudarja, da neposredna primerjava med tema boleznima ni mogoča. Ocene smrtnosti so sicer različne, a nedvomno je, da je smrtnost zaradi covida 19 vsaj desetkrat večja kot pri gripi. Desetkrat večji kot pri gripi je tudi sprejem covidnih bolnikov v enote na intenzivno terapijo.
Jereb je za STA pojasnil, da bolniki s covidom 19 umrejo v osnovi zaradi odpovedi enega organa ali več ob hudi prizadetosti dihal. Največ jih umre zaradi zapletov po pljučni emboliji oziroma trombozi, nato zaradi odpovedi pljuč zaradi pljučnice, pri nekoliko mlajših bolnikih pa je vzrok smrti ta, da se ob hudi prizadetosti dihal zapletejo druge kronične bolezni, zlasti srčne.
Do konca oktobra je bilo po uradnih podatkih Nijz največ covidnih bolnikov, ki so umrli, starih več kot 85 let. Število smrti se niža s starostjo, je bil pa najmlajši bolnik, ki je umrl, iz starostne skupine od 35 do 44 let. Umrl je v oktobru.
Povprečna starost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih v okviru UKC Ljubljana je 69 let, medtem ko so tisti, ki na intenzivnem oddelku umrejo, povprečno stari 75 let, so za STA sporočili z UKC Ljubljana.
V prvem valu je bilo 80 odstotkov umrlih iz domov za starejše. Takrat je umrlo 87 oskrbovancev domov, od tega 55 v domovih in 32 v bolnišnicah.
Tudi v drugem valu se okužbe širijo po domovih, trenutno je v domovih aktivno okuženih 2.650 oskrbovancev in 927 zaposlenih. Po podatkih Nijz, ki še niso dokončni, je v drugem epidemičnem valu umrlo 471 oskrbovancev domov za starejše s covidom 19. Od tega jih je približno polovica umrla v domovih, polovica pa v bolnišnicah.
Na inštitutu Jožef Stefan napovedujejo, da bo v tem valu epidemije umrlo še vsaj 400 bolnikov, saj je v Sloveniji še vedno aktivno okuženih nekaj manj kot 20.000 ljudi.
Če protikoronski ukrepi ne bodo prijeli in bo reprodukcijsko število, ki kaže, na koliko ljudi okužbo prenese en okuženi, ostalo pri ena, bo do konca leta umrlo skupaj 2.500 covidnih bolnikov. Če se bo reprodukcijsko število spustilo na 0,5, se bo število skupnih smrti do konca januarja povzpelo na nekaj manj kot 2.000. Pri reprodukcijskem številu 0,7 pa bo število umrlih ob koncu leta doseglo 2.100, še mesec pozneje pa 2.300, še napovedujejo na IJS.
Prvi covidni bolnik je v Sloveniji umrl 14. marca. V prvem epidemičnem valu je bilo največ smrtnih žrtev v enem tednu 25 (od 6. do 12. aprila), največ bolnikov v enem dnevu pa je umrlo 4. in 6. aprila, in sicer po šest.
Številke v drugem epidemičnem valu, ki se je počasi začel proti koncu poletja, eskaliral pa v začetku oktobra, so popolnoma drugačne. Od začetka septembra je po vladnih podatkih umrlo skupaj 892 covidnih bolnikov, samo v novembru doslej 638.
Največ smrti bolnikov s covidom 19 je bilo v tednu med 9. in 15. novembrom, ko je umrlo 253 ljudi, medtem ko je v ponedeljek, 16. novembra, umrlo največ bolnikov v enem dnevu doslej, in sicer 45.
Preberite še:
Vlada podaljšuje ukrepe, nadaljuje se pozitivni trend
Na delo hodili kljub simptomom
Kaj je mislil Janša s tem, da bi morali vsi ležati na kavču in gledati TV (VIDEO)
Po podatkih ECDC Slovenija po stopnji umrljivosti na sedmem mestu
Slovenija se z 12,9 smrti covidnih bolnikov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) uvršča na sedmo mesto med evropskimi državami. Večjo umrljivost v zadnjem času so imeli Češka, Belgija, Poljska, Madžarska, Bolgarija in Lihtenštajn.Od 1. septembra do 20. novembra je skupno umrlo 892 covidnih bolnikov, medtem ko je bilo v tem obdobju potrjenih 64.270 okužb, kar pomeni, da je bil delež umrlih glede na potrjene okužbe 1,4-odstoten.
Medtem pa je v prvem valu od skupaj manj kot 1.500 potrjeno okuženih umrlo 108 bolnikov, takrat je torej umrlo 7,3 odstotka vseh, pri katerih so potrdili okužbo.
Stopnja smrtnosti je v drugem epidemičnem valu nižja tudi na enotah intenzivne terapije, kjer zdravijo najhuje bolne s covidom 19. Vodja oddelka za intenzivno terapijo na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Jereb je pred tednom na novinarski konferenci pojasnil, da je v drugem epidemičnem valu smrtnost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih okoli 15-odstotna, to je manj kot v prvem valu, ko je bila 30-odstotna. A kot je poudaril, pri nobenem od bolnikov, priklopljenih na aparate, ne morejo napovedati razpleta zdravljenja.
Zlasti ob začetku epidemije so mnogi želeli vleči vzporednice med covidom 19 in gripo. A Jereb poudarja, da neposredna primerjava med tema boleznima ni mogoča. Ocene smrtnosti so sicer različne, a nedvomno je, da je smrtnost zaradi covida 19 vsaj desetkrat večja kot pri gripi. Desetkrat večji kot pri gripi je tudi sprejem covidnih bolnikov v enote na intenzivno terapijo.
Jereb je za STA pojasnil, da bolniki s covidom 19 umrejo v osnovi zaradi odpovedi enega organa ali več ob hudi prizadetosti dihal. Največ jih umre zaradi zapletov po pljučni emboliji oziroma trombozi, nato zaradi odpovedi pljuč zaradi pljučnice, pri nekoliko mlajših bolnikih pa je vzrok smrti ta, da se ob hudi prizadetosti dihal zapletejo druge kronične bolezni, zlasti srčne.
V obeh epidemičnih valih umirajo predvsem starejši od 85 let
Do konca oktobra je bilo po uradnih podatkih Nijz največ covidnih bolnikov, ki so umrli, starih več kot 85 let. Število smrti se niža s starostjo, je bil pa najmlajši bolnik, ki je umrl, iz starostne skupine od 35 do 44 let. Umrl je v oktobru.
Povprečna starost covidnih bolnikov na intenzivnih oddelkih v okviru UKC Ljubljana je 69 let, medtem ko so tisti, ki na intenzivnem oddelku umrejo, povprečno stari 75 let, so za STA sporočili z UKC Ljubljana.
V prvem valu je bilo 80 odstotkov umrlih iz domov za starejše. Takrat je umrlo 87 oskrbovancev domov, od tega 55 v domovih in 32 v bolnišnicah.
Tudi v drugem valu se okužbe širijo po domovih, trenutno je v domovih aktivno okuženih 2.650 oskrbovancev in 927 zaposlenih. Po podatkih Nijz, ki še niso dokončni, je v drugem epidemičnem valu umrlo 471 oskrbovancev domov za starejše s covidom 19. Od tega jih je približno polovica umrla v domovih, polovica pa v bolnišnicah.
Po projekcijah IJS v drugem valu še vsaj 400 smrt
Na inštitutu Jožef Stefan napovedujejo, da bo v tem valu epidemije umrlo še vsaj 400 bolnikov, saj je v Sloveniji še vedno aktivno okuženih nekaj manj kot 20.000 ljudi.
Če protikoronski ukrepi ne bodo prijeli in bo reprodukcijsko število, ki kaže, na koliko ljudi okužbo prenese en okuženi, ostalo pri ena, bo do konca leta umrlo skupaj 2.500 covidnih bolnikov. Če se bo reprodukcijsko število spustilo na 0,5, se bo število skupnih smrti do konca januarja povzpelo na nekaj manj kot 2.000. Pri reprodukcijskem številu 0,7 pa bo število umrlih ob koncu leta doseglo 2.100, še mesec pozneje pa 2.300, še napovedujejo na IJS.
