TRD PRISTANEK
Visokoleteči načrti, v Mariboru pa potnikov od nikoder
Klavrna usoda drugega največjega slovenskega letališča.
Odpri galerijo
Mariborsko letališče. FOTO: Tadej Regent, Delo
MARIBOR – Novembra 2012 so na mariborskem letališču odprli popolnoma nov terminal, vreden 15 milijonov evrov, ki naj bi omogočal prevoz 600.000 potnikov letno. A letališče ni nikoli zares zaživelo, številke potnikov pa se omenjeni niti približno niso nikoli približale.
V Sloveniji imamo tri mednarodna letališča. Lani je po podatkih statističnega urada (Surs) prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališča Edvarda Rusjana Maribor in Letališča Portorož potovalo 1,81 milijona potnikov, kar je osem odstotkov več kot v primerjavi z letom 2017.
Večina teh je potovala prek ljubljanskega letališča. Število potnikov prek mariborskega je namreč tako zanemarljivo, da jih Surs v svoje mesečne raziskave sploh ne vključuje, v letne raziskave pa je omenjeno letališče vključeno, a podatkov po letališčih ne objavljajo, so nam pojasnili.
Pri družbi DRI upravljanje investicij, ki Letališče Edvarda Rusjana upravlja od 18. julija, so nam posredovali podatke, da je bilo v prvem tednu njihovega upravljanja prek letališča prepeljanih 181 potnikov, od tega dne pa do vključno 6. avgusta, torej v slabem mesecu, pa 676 potnikov.
Približno 60 kilometrov zračne razdalje ali slabo uro vožnje stran je zgodba povsem drugačna. Na drugi strani meje leži letališče Gradec, s katerega je v enem tednu (med 15. in 21. julijem) poletelo oziroma je na njem pristalo več kot 23 tisoč potnikov, v mesecu juniju letos več kot 106 tisoč potnikov, lani pa 1,030.929 potnikov, kar je 7,5 odstotka več kot leto poprej. Letališče so začeli graditi leta 1913, v začetku 21. stoletja pa je število potnikov preseglo 750 tisoč na leto. Leta 2004 jih je bilo nekaj manj kot 900 tisoč. Številke, ki so za mariborsko letališče nepredstavljive. Če je v Gradcu, drugem največjem avstrijskem mestu, število potnikov na tamkajšnjem letališču v vzponu, pa je v Mariboru povsem drugače.
Število potnikov, ki so leteli prek mariborskega letališča skozi leta:
Vir: Wikipedia
Ob osamosvojitvi Slovenije je šlo prek letališča, ki je danes poimenovano po pionirju slovenskega letenja, rekordno število potnikov, kar 85.000 letno. Iz Maribora se je nekoč lahko redno letelo v Pariz in Salzburg, slabo leto med letoma 2007 in 2008 je Ryanir letel v London in nazaj. V britansko prestolnico je leta 2015 začela leteti Adria Airways, a se je tudi ta zgodba po vsega nekaj mesecih zaključila. V začetku avgusta 2018 pa je VLM Airlines zaradi premajhnega zanimanja odpovedal še zadnjo redno linijo z mariborskega letališča. Velikokrat so lete v München tudi odpovedali, ker ni bilo niti enega potnika. Letališču so tako – poleg tovornega prometa – ostali le še čarterski poleti.
V Sloveniji imamo tri mednarodna letališča. Lani je po podatkih statističnega urada (Surs) prek Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališča Edvarda Rusjana Maribor in Letališča Portorož potovalo 1,81 milijona potnikov, kar je osem odstotkov več kot v primerjavi z letom 2017.
Večina teh je potovala prek ljubljanskega letališča. Število potnikov prek mariborskega je namreč tako zanemarljivo, da jih Surs v svoje mesečne raziskave sploh ne vključuje, v letne raziskave pa je omenjeno letališče vključeno, a podatkov po letališčih ne objavljajo, so nam pojasnili.
Prek Letališča Edvarda Rusjana Maribor letijo tudi nogometaši NK Maribor, kadar tekmujejo na evropskih dvobojih. FOTO: Marko Pigac
Približno 60 kilometrov zračne razdalje ali slabo uro vožnje stran je zgodba povsem drugačna. Na drugi strani meje leži letališče Gradec, s katerega je v enem tednu (med 15. in 21. julijem) poletelo oziroma je na njem pristalo več kot 23 tisoč potnikov, v mesecu juniju letos več kot 106 tisoč potnikov, lani pa 1,030.929 potnikov, kar je 7,5 odstotka več kot leto poprej. Letališče so začeli graditi leta 1913, v začetku 21. stoletja pa je število potnikov preseglo 750 tisoč na leto. Leta 2004 jih je bilo nekaj manj kot 900 tisoč. Številke, ki so za mariborsko letališče nepredstavljive. Če je v Gradcu, drugem največjem avstrijskem mestu, število potnikov na tamkajšnjem letališču v vzponu, pa je v Mariboru povsem drugače.
Število potnikov, ki so leteli prek mariborskega letališča skozi leta:
| Leto | 1990 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 |
| Število potnikov | ~ 85.000 | 6.215 | 16.046 | 12.452 | 25.000 | 17.000 | 5.000 | 9.000 | 6.000 | 6.500 | 14.065 | 17.568 | 24.886 | 8.890 |
Leta 2018 so ostali še brez zadnje redne linije. FOTO: Tadej Regent, Delo
LASTNIŠTVO LETALIŠČA
Letališče je na današnji lokaciji leta 1953 zgradil letalski klub, leta 1976 so ga odprli za komercialni promet. Leta 2002 je bila družba Aerodrom Maribor, d. o. o., v celoti prodana podjetju Prevent Global, d. d., iz Slovenj Gradca, ta pa ga je leta 2013 prodal novemu lastniku, podjetju AvioFun, d. o. o., iz Libelič, ki je tako postal 100-odstotni lastnik letališča. Oktobra 2014 je Delavska hranilnica, d. d., odkupila večinski delež letališča. Z dokapitalizacijo skoraj enega milijona evrov je Delavska hranilnica, d. d., kupila 57-odstotni delež, podjetju AvioFun, d. o. o., pa je ostal 43-odstotni delež. Od 9. junija 2015 je Delavska hranilnica, potem ko je odkupila še preostali delež od podjetja AvioFun, postala edina ter s tem 100-odstotna lastnica. Pred tremi leti je letališče ponovno dobilo novega lastnika, to so postali Kitajci. Po njihovem umiku pa je (začasno) upravljavec letališča postala Družba za razvoj infrastrukture DRI.
Letališče je na današnji lokaciji leta 1953 zgradil letalski klub, leta 1976 so ga odprli za komercialni promet. Leta 2002 je bila družba Aerodrom Maribor, d. o. o., v celoti prodana podjetju Prevent Global, d. d., iz Slovenj Gradca, ta pa ga je leta 2013 prodal novemu lastniku, podjetju AvioFun, d. o. o., iz Libelič, ki je tako postal 100-odstotni lastnik letališča. Oktobra 2014 je Delavska hranilnica, d. d., odkupila večinski delež letališča. Z dokapitalizacijo skoraj enega milijona evrov je Delavska hranilnica, d. d., kupila 57-odstotni delež, podjetju AvioFun, d. o. o., pa je ostal 43-odstotni delež. Od 9. junija 2015 je Delavska hranilnica, potem ko je odkupila še preostali delež od podjetja AvioFun, postala edina ter s tem 100-odstotna lastnica. Pred tremi leti je letališče ponovno dobilo novega lastnika, to so postali Kitajci. Po njihovem umiku pa je (začasno) upravljavec letališča postala Družba za razvoj infrastrukture DRI.
