Znano, kdo vse bo še upravičen do pomoči države in novo število umrlih (VIDEO)

V torek je bilo testiranih 1.459 ljudi, okužbo s sars-cov-2 so potrdili pri devetih. V bolnišnicah je zaradi novega koronavirusa 82 oseb, od tega 24 na intenzivni negi, medtem ko je bilo odpuščenih osem ljudi. Še dve osebi sta umrli, skupaj tako že 79.



Vlada je v torek zvečer popravila prvi protikoronski zakon za pomoč državljanom in gospodarstvu in sprejela drugi t. i. protikorona zakon, s katerim naj bi z zagotavljanjem likvidnosti dodatno omogočila ohranitev proizvodnih in razvojnih potencialov slovenskega gospodarstva.

Kot je sporočil premier Janez Janša, je vlada pri pripravi ukrepov med prejemnike dodatkov zaradi posledic epidemije na več kot milijon podlage dodala še približno 300.000 upravičencev. Drugi paket zakonov naj bi bil težak 2,8 milijarde evrov.



Kakšne ukrepe je pripravila vlada v okviru drugega zakona – napovedan je tudi že tretji sveženj ukrepov –, so predstavili minister za finance Andrej Šircelj in člani vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo Matej Lahovnik, Igor Masten in Ivan Simič.

Poroštvo do 80 odstotkov

Lahovnik je spomnil, da bo kriza trajala dolgo in da obstajajo napovedi o ponovitvi pandemije ob vnovičnem zagonu gospodarstva. Pomoč je namenjena za izhod iz krize in ne »kar tako« podjetjem, ki so bila v težavah že pred krizo. Zavedati se je treba, da bo potrebno ta sredstva nekoč vračati.

Cilj drugega zakona je hitra zagotovitev likvidnosti, država nase prevzema velik del tveganja zaradi krize. Računajo, da bodo poslovne banke hitro in učinkovito zagotavljale likvidnostno pomoč gospodarstvu. Višina poroštva je omejena na 10 odstotkov letnih prihodkov oziroma na letne stroške dela (bruto bruto strošek za zaposlene). Dodatni vstopni pogoj je, da morajo podjetja sodelovati v verižnem pobotu terjatev in obveznosti, in sicer z namenom preprečevanja verižne nelikvidnosti. Država daje poroštvo za mikro, mala in srednja podjetja (z manj kot 250 zaposlenimi) v višini 80 odstotkov, za velika pa v višini 70 odstotkov. Država s tem prevzema nase velik del tveganja zaradi krize.



Povpraševanje ne bo na predkrizni ravni, dokler ne bo cepiva ali zdravila. Ne držijo nekatere informacije, da nekatere storitve (turizem, gostinstvo) niso vključene v prvi protikoronski zakon, se pa zavedajo, da bo potrebnost nadaljnjih ukrepov odvisna od poteka krize. Razmisliti bo treba o podaljšanju ukrepov in rahljanju nekaterih birokratskih ovir.

Do dve milijardi težek ukrep

Masten je spregovoril o strukturi ukrepov, da želijo spodbuditi banke, da financirajo gospodarstvo tudi med epidemijo. Te težave naj bi vrh dosegle konec tega meseca in v maju. Likvidnost bo potrebna gospodarstvu tudi za financiranje izhoda iz krize, ko se bo ekonomska aktivnost začela oživljati. Ne želimo, da bi bilo pomanjkanje finančnih virov ovira pri vključevanju naših podjetij nazaj v dobaviteljske procese. Ta ukrep je »povprek« ukrep, ki želi zaliti ekonomijo z zadostno mero likvidnosti. Kar bo bistveno bolj strukturne narave, mora slediti kasneje, je povedal. Obseg garancijske sheme je trenutno določen v višini dve milijardi evrov. Posojila se lahko odobrijo v dobi petih let.


 

Razširjeni upravičenci do pomoči

Simič je dejal, da je vlada upoštevala večino predlogov iz gospodarstva in zainteresirane javnosti, ki se navezujejo na prvi sveženj protikriznih zakonov. Finančna uprava je do danes od 39.600 zavezancev prejela za mesec marec 36.432 vlog, za mesec april 30.341 vlog in za maj 23.059 vlog za mesečni temeljni dohodek. Finančna uprava je za marec prejela 36.027, za april 29.974 in za maj 22.704 zahtev za oprostitev plačila prispevkov. Zavod za zaposlovanje je od skupaj 33.555 subjektov prejel vloge za 277.565 zaposlenih. Gre za vloge za čakanje na delo in za višjo silo.

Naštel je nekatere spremembe prvega protikorona zakona:

• Do povračila nadomestila plače za delavce, ki so na čakanju, bodo zdaj imeli pravico tudi delodajalcih, ki opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost in po SKD spadajo v skupino K, če imajo manj kot 10 zaposlenih.
• Do povračila nadomestila plače za delavce so upravičeni tudi delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 odstotkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2019.
• Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020, in to do 12. 3. 2020.
• Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo do zdaj navedenih pogojev, če imajo status humanitarne organizacije po zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po zakonu o invalidskih organizacijah. Ti pogoji veljajo tudi za ugotavljanje pravice do prejema ali vračila mesečnega temeljnega dohodka. Če ti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva.
• Delavec, ki je na začasnem čakanju na delo doma, ima pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem poljubnih dni v tekočem mesecu. Če delavec ne želi, ne bo prišel. Potrebno bo voditi evidenco.
• Za zaposlene, ki delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za PIZ, ki jih plača država. Krizni dodatek se izplača ob izplačilu plače, in to sorazmerno glede na čas dela. Za marec se izplača do konca aprila.
• Samozaposlenim, verskim uslužbencem, kmetom ali družbenikom, ki so poslovodne osebe, ki niso vključene v zavarovanje za polni delovni čas, pripada sorazmerni mesečni temeljni dohodek. Nakazila bodo 24. aprila, 10. maja in 10. junija.
• Samozaposleni, kmetje, verski uslužbenci in poslovodje, ki so družbeniki družb, ki ne izpolnjujejo 10-odstotnega upada prihodkov v primerjavi z letom 2019, morajo vrniti oproščene prispevke za socialno varnost. Ni več določeno, da vrnejo z zamudnimi obrestmi.
• Do enkratnega dodatka 150 evrov, ki se izplača do 30. junija, so upravičeni:
  – družinski pomočniki,
  – upravičenci do starševskega varstva,
  – upravičenci do dodatka za nego otroka,
  – upravičenci do materinskega ali starševskega nadomestila,
  – upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek, ki ga ureja zakon, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,
  – upravičenci do nadomestila po 5. in 8. členu ZSVI,
  – upravičenci po zakonu, ki ureja vojne veterane in ki ureja vojne invalide.
• Študentom se do 1. junija izplača dodatek, to velja tako za redne kot izredne študente, ki se v letu 2020/21 izobražujejo v javnoveljavnih programih.
• Sprememba 62. člena zakona: vse donacije se bodo štele kot davčna olajšava, a največ do davčne osnove.
• Sprememba 99. člena: ukinjena je nagrada za poslovno uspešnost poslovodstvu; ne sme priti do izplačila dobička v obliki delnic.

Krčenje gospodarstva do 16 odstotkov

Šircelj je zatrdil, da je finančna situacija stabilna in likvidnost ustrezna. Pojasnil je, kje bomo dobili denar za financiranje vseh ukrepov. Gre za najhujšo krizo po letu 2009. Banka Slovenije napoveduje še močnejši upad kot takrat. Ocenjuje, da bi se gospodarska aktivnost lahko skrčila med 6,2 in 16,1 odstotka, medtem ko je bil upad v prejšnji krizi 7,5-odstotka. Maja se bo začel načrtovati novi rebalans proračuna.