ANKETA
Vlada ima prvič letos manj podpornikov od nasprotnikov
Še septembra je vlado podpiralo 60,6 odstotka vprašanih, novemba le še 46,6.
Odpri galerijo
Redna seja državnega zbora. FOTO: Blaž Samec
LJUBLJANA – Ocena dela vlade se je novembra po anketi Vox populi zmanjšala že drugi mesec, podpornikov pa je prvič letos manj od nasprotnikov. Podpira jo namreč 44,6 odstotka vprašanih, 49 odstotkov pa je ne podpira. Podpora največji vladni stranki LMŠ je malenkost zrasla, na 21,3 odstotka, SDS pa nekoliko padla – na 13,5 odstotka podpore.
Medtem ko je bila ocena dela vlade v oktobru skoraj izenačena z 49,2 odstotka tistih, ki vlado podpirajo, in 48,2 odstotka tistih, ki vlade ne podpirajo, pa je novembrska anketa pokazala, da je podpornikov vlade zdaj manj od tistih, ki je ne podpirajo. Narasel je tudi delež neopredeljenih, in sicer z 2,6 na 6,4 odstotka. Še septembra je vlado podpiralo 60,6 odstotka vprašanih, ni je podpiralo 36 odstotkov, neopredeljenih je bilo 3,4 odstotka vprašanih.
Novembra bi za LMŠ glasovalo 21,3 odstotka vprašanih, kar je 1,2 odstotni točki več kot oktobra. SDS je podpora padla za 1,2 odstotni točki. Sledijo NSi s 7,4-odstotno podporo (oktobra 5,2 odstotka), SD s 7,1 odstotka (10,4), Levica s 6,6 odstotka (6,1) in Desus s 3,2 odstotka (3,4). Neopredeljenih je 24,1 odstotka vprašanih, oktobra 11,4 odstotka anketiranih ne bi volilo.
Ob upoštevanju opredeljenih volivcev bi LMŠ dobil 32 sedežev v parlamentu, SDS 20, NSi 11, SD in Levica po 10 ter Desus pet sedežev. Izpadli bi SMC, SAB in SNS. SMC ima prepolovljeno podporo (0,6 odstotka), podpora SAB in SNS pa se v oktobru in novembru giblje okoli enega odstotka. SLS podpira 1,7 odstotka vprašanih.
Telefonsko anketo je za časnika Dnevnik in Večer ter Radiotelevizijo Slovenija med 12. in 14. novembrom na vzorcu 700 oseb opravila agencija Ninamedia.
Medtem ko je bila ocena dela vlade v oktobru skoraj izenačena z 49,2 odstotka tistih, ki vlado podpirajo, in 48,2 odstotka tistih, ki vlade ne podpirajo, pa je novembrska anketa pokazala, da je podpornikov vlade zdaj manj od tistih, ki je ne podpirajo. Narasel je tudi delež neopredeljenih, in sicer z 2,6 na 6,4 odstotka. Še septembra je vlado podpiralo 60,6 odstotka vprašanih, ni je podpiralo 36 odstotkov, neopredeljenih je bilo 3,4 odstotka vprašanih.
Novembra bi za LMŠ glasovalo 21,3 odstotka vprašanih, kar je 1,2 odstotni točki več kot oktobra. SDS je podpora padla za 1,2 odstotni točki. Sledijo NSi s 7,4-odstotno podporo (oktobra 5,2 odstotka), SD s 7,1 odstotka (10,4), Levica s 6,6 odstotka (6,1) in Desus s 3,2 odstotka (3,4). Neopredeljenih je 24,1 odstotka vprašanih, oktobra 11,4 odstotka anketiranih ne bi volilo.
Ob upoštevanju opredeljenih volivcev bi LMŠ dobil 32 sedežev v parlamentu, SDS 20, NSi 11, SD in Levica po 10 ter Desus pet sedežev. Izpadli bi SMC, SAB in SNS. SMC ima prepolovljeno podporo (0,6 odstotka), podpora SAB in SNS pa se v oktobru in novembru giblje okoli enega odstotka. SLS podpira 1,7 odstotka vprašanih.
Na čelu priljubljenih politikov Pahor pred Šarcem
Na lestvici priljubljenosti politikov jih je 18 ocenjenih slabše kot minuli mesec. Na čelu lestvice sicer ostaja predsednik republike Borut Pahor pred predsednikom vlade in LMŠ Marjanom Šarcem. Sledijo evropski poslanci Tanja Fajon, Ljudmila Novak in Milan Brglez, predsednik DZ in SD Dejan Židan, predsednik NSi Matej Tonin, minister za zdravje Aleš Šabeder, koordinator Levice Luka Mesec ter vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki zaključuje prvo deseterico.Telefonsko anketo je za časnika Dnevnik in Večer ter Radiotelevizijo Slovenija med 12. in 14. novembrom na vzorcu 700 oseb opravila agencija Ninamedia.
