Vlada in sindikati javnega sektorja danes predvidoma o novem plačnem zakonu

Potem ko so vlada in sindikati javnega sektorja v ponedeljek opravili še en krog stebrnih pogajanj, se bodo danes znova sestali na krovni ravni. Tokrat imajo na dnevnem redu osnutek novega plačnega zakona, prav tako naj bi se dogovorili o nadaljnjem delu, pri čemer na sindikalni strani pričakujejo tudi nadaljevanje stebrnih pogajanj.

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pričakuje, da bo vlada danes povedala, kako namerava nadaljevati pogajanja: ali bodo vztrajali pri stebrnih pogajanjih, dokler jih ne zaprejo, ali pa bo vlada potegnila radikalnejšo potezo, rekla, da so pogajanja izčrpana, in sindikate postavila pred odločitev vzemi ali pusti.

»Naš predlog je, da bi morali pri stebrnih pogajanjih še vztrajati, medtem ko se je vlada postavila na stališče, da so več ali manj ta pogajanja izčrpana po vsebini,« je pojasnil za STA in dodal, da se s tem nikakor ne more strinjati.

Po informacijah iz sindikalnih vrst se na ponedeljkovih stebrnih pogajanjih, ki naj bi za nekatere plačne stebre trajala tudi do poznega večera in na katerih je sodeloval tudi finančni minister Klemen Boštjančič, nikjer še niso dokončno uskladili. Tako naj bi se že dogovarjali za še en termin, predvidoma za ponedeljek prihodnji teden. Največje nezadovoljstvo pa ostaja pri plačnem stebru za državno upravo, kamor sodijo tudi sindikati, ki zastopajo pooblaščene uradne osebe.

Po besedah Štruklja, sicer glavnega tajnika šolskega sindikata Sviz, so na stebrnih pogajanjih za znanost, izobraževanje in kulturo nekatere stvari uskladili, kar po njegovih navedbah velja zlasti za področje visokega šolstva in znanosti, bistvene stvari pa so ostale odprte na področju douniverzitetnega izobraževanja in v kulturi.

Podobno je očitno tudi pri plačnem stebru za zdravstvo, ki se jih sicer zdravniški sindikat Fides ne udeležuje. Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič pa je za STA povedala, da so se v nekaterih delih uskladili, a ostaja še kar nekaj odprtih vprašanj.

Na vprašanje, ali bi pogajanja lahko zaključili v kratkem, Ilešič Čujovič odgovarja, da bi si tega sama želela. Glede na to, kaj pomeni implementacija plačnega sistema v javnem sektorju, pa se bodo morali, če želijo uspešno zaključiti pogajanja, kmalu dogovoriti.

Ni odprtih tako veliko število členov

Kot pravi Štrukelj, si želijo, da bi se stebrna pogajanja nadaljevala, vzporedno pa bi oblikovali vsebino novega plačnega zakona in kolektivne pogodbe za javni sektor ter pripravili spremembe kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev. Vse to je namreč potrebno, da bi se nov plačni sistem lahko uveljavil s 1. januarjem prihodnje leto.

Kot so opozorili po zadnjem krovnem srečanju, 27. maja, pa so del prehoda tudi aktivnosti, ki jih bodo morali izvesti delodajalci s sprejetjem aktov o sistemizaciji, izdajo novih pogodb o zaposlitvi oz. aneksov k pogodbam o zaposlitvi. Nenazadnje pa bodo morali pred tem doseči tudi dogovor o načinu implementacije.

Danes se bodo po napovedih »od člena do člena« lotili novega plačnega zakona - zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, o katerem so se sicer doslej usklajevali v okviru posebne delovne skupine.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pravi, da ni odprtih tako veliko število členov, a so med njimi nekatera zahtevna vprašanja, ki jih bodo morali rešiti, kot sta kvorum za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor ali formula usklajevanja plačne lestvice z inflacijo.

Dvigi plač

Štrukelj je sicer znova poudaril, da gre pri tem, o čemer se trenutno pogovarjajo, za dvige plač in ne odpravljanje plačnih nesorazmerij. To jih bo čakalo v novem plačnem sistemu, je opozoril že po zadnjem srečanju na krovni ravni. Minister Boštjančič pa je takrat dejal, da če želimo sistem, ki bo pomenil dolgoročno rešitev, se bo treba tega v naslednjem koraku lotiti drugače, »sistemsko, pravzaprav ne niti toliko skozi pogajanja kot zelo verjetno skozi natančno analizo posameznih delovnih mest, kaj posamezni ljudje delajo,« čemur bi sledilo tudi primerno vrednotenje.

Plačna reforma oz. novi plačni zakon v javnem sektorju je eden od mejnikov načrta za okrevanja in odpornost. Rok za izpolnitev mejnika je bil iz sprva predvidenega 30. junija lani predstavljen za leto dni. Na izpolnitev tega mejnika pa so vezana tudi evropska sredstva.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo, je ta mejnik zajet v okviru šestega obroka nepovratnih sredstev, katerega vrednost znaša 208.351.488 evrov. Plačilo šestega obroka pa je pogojeno z izpolnitvijo vseh predvidenih 16 mejnikov in ciljev. Če država članica izpolni vse zahteve, prejme celotno plačilo, v nasprotnem primeru se izvede delno plačilo glede na izpolnjene mejnike oz. cilje.

»Po podatkih urada za okrevanje in odpornost je oddaja šestega zahtevka Evropski komisiji predvidena marca 2025 in do takrat morajo biti dejansko izpolnjeni tudi mejniki in cilji, na realizacijo katerih so vezana sredstva šestega zahtevka, torej tudi mejnika, ki se nanaša na uveljavitev novega zakona o plačah v javnem sektorju, da sredstva tega zahtevka niso ogrožena,« so za STA še zapisali na ministrstvu.