Vlada potrdila predloge davčnih sprememb
Vlada je na dopisni seji potrdila zakonodajni sveženj davčnih sprememb, s katerimi v delu posega v spremembe, sprejete marca letos v prejšnjem mandatu državnega zbora, prinaša pa tudi nekatere nove rešitve.
Vlada je danes potrdila paket petih zakonskih predlogov in jih poslala v obravnavo v državni zbor.
Gre za predloge zakonov o dohodnini, trošarinah, davčnem potrjevanju računov, davčnem postopku in finančni upravi. Prve tri bo državni zbor po predlogu ministrskega zbora obravnaval po nujnem postopku.
Prvotne predloge zakonskih sprememb je vlada objavila v začetku avgusta, po opravljeni javni obravnavi in pogovorih s socialnimi partnerji pa jih je nato nekoliko prilagodila.
Pri dohodnini se bo po predlogu vlade splošna olajšava v 2023 s sedanjih 4.500 evrov zvišala na 5.000 evrov in ne na 5.500 evrov, kot je predvidela marca sprejeta dohodninska novela. Prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7.500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.
Poleg tega se bo po predlogu zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov. Obenem vladni predlog stopnjo v zadnjem, 5. dohodninskem razredu, z marca sprejetim zakonom znižano s 50 odstotkov na 45, vrača na 50 odstotkov.
Za zavezance s prihodki do petkratnika povprečne plače se bo tako po izračunih ministrstva za finance neto plača v 2023 še vedno zvišala, a manj, kot bi se po obstoječi zakonodaji. Za zavezance s plačo v okolici minimalne pa bo razbremenitev po drugi strani večja, s čimer naj bi tem dodatno pomagali tudi v luči draginje.
Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bo davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1.000 evrov.
Predlog odpravlja samodejno usklajevanje višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov z inflacijo ter uvaja spremenjen mehanizem usklajevanja, po katerem bi se predvidoma od leta 2024 usklajevale s polovično rastjo plač.
Precejšnje spremembe pri normirancih
Precejšnje spremembe so predvidene pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za s. p., ki imajo do 35.000 evrov dohodka, se ne bo spremenilo nič, za del dohodka nad 35.000 in do 100.000 evrov pa se bodo priznani normirani odhodki znižali na 40 odstotkov (zdaj 80 odstotkov, a največ 80.000 evrov), pogoj bo vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj devet mesecev (prej pet mesecev). Vlada je na tem področju v zadnjem trenutku vnesla dodatno spremembo in mejo, pod katero ne bo sprememb, zvišala s 25.000 na 35.000 evrov.
Priznani normirani odhodki bodo na 40 odstotkov znižani tudi za vse popoldanske s. p. (zdaj do 50.000 evrov prihodka 80 odstotkov, a največ do 40.000 evrov).
Pri oddajanju premoženja se bo stopnja davka s 15 odstotkov, kot je bilo po marca sprejeti zakonodaji, vrnila na 25 odstotkov, priznani normirani stroški se po predlogu ne bodo spremenili.
Z novelo zakona o trošarinah namerava vlada medtem spremeniti sistem, po katerem lahko kmetje z zamikom, naslednje leto, dobijo vrnjene 70 odstotkov trošarine na dizelsko gorivo, ki ga potrebujejo za delo. Po predlogu bodo imeli 76 odstotkov nižjo trošarino, in sicer že ob točenju goriva, ki bo za ta namen obarvano (kot je kurilno olje). Ta sistem bo veljal za tiste nosilce kmetijskih gospodarstev, ki letno porabijo vsaj 540 litrov goriva za kmetijska zemljišča, 150 litrov za gozdna zemljišča ali imajo vsaj 41 čebeljih panjev, ki jih prevažajo s prirejenimi vozili.
Vračajo se računi v papirni ali elektronski obliki
Z novelo zakona o potrjevanju davčnih računov bo predvidoma ponovno obvezno izdajanje računov v papirni ali elektronski obliki. Čeprav se na ministrstvu zavedajo, da so poenostavitve na tem področju potrebne, je sistem, ko se račun v papirni obliki izda le na izrecno zahtevo kupca – ta je bil uveljavljen v okviru zadnjih davčnih sprememb –, po njihovih ugotovitvah preveč odprl vrata sivi ekonomiji.
Novela zakona o finančni upravi bo po predlogu odpravila spremembe, ki jih je sprejela prejšnja vlada, nanašajo pa se med drugim na položaj direktorjev finančnih uradov, kolegijsko določanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka, ukrep dodelitve zadeve drugemu inšpektorju in finančno preiskavo. Poleg tega naj bi bilo po novem mogoče v primerih sumov najtežjih kršitev s področja trošarin (npr. pri prevozu tobaka) spremljanje gibanja blaga s tehničnimi pripomočki.
Predlagana novela zakona o davčnem postopku pa med drugim prinaša spremembe pri razkrivanju določenih podatkov upravičencu, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti, ter vročanja dokumentov prek portala eDavki, ki naj bi bilo mogoče brez kvalificiranega digitalnega potrdila.
