Vlada potrdila: tako bodo razdelili 100 milijonov
Vlada je na današnji seji potrdila 100-milijonski sveženj ukrepov, ki je namenjen izboljšanju položaja upokojencev. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je po seji vlade povedal, da bodo s ciljno usmerjenimi ukrepi pomagali tistim upokojencem, ki so najbolj ogroženi.
Milijone bodo razdelili s tremi ukrepi. Prva skupina, ki bo deležna pomoči, so upokojeni invalidi. Tisti, ki so delali krajši delovni čas, bodo po 1. 1. 2024 obravnavani, kot da so delali polni delovni čas, tako se jim bo povečala osnova za odmero pokojnine in s tem tudi pokojnina.
Drugi ukrep naslavlja vdovske pokojnine. Mesec je povedal, da bo tam, kjer sta pokojnino prejemala dva, a je eden umrl, drugi prejemal vsaj minimalno pokojnino, kar je 700 evrov na mesec. Zadnji ukrep je, da bodo upokojenci prejeli letni dodatek ter zimski letni dodatek.
Predlog SPIZ je vlada zavrnila, Mesec meni, da je ta manj pravičen od tega, ki so ga sprejeli, ker predvideva 3-odstotni dvig pokojnin za vse, kar se jim ne zdi pravično. »S targetiranimi ukrepi naslavljamo tiste, ki so najbolj ogroženi.«
Prvi ukrep
Predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spreminja način za izračun pokojninske osnove pri upokojitvi, kadar je zavarovanec prejemal delno invalidsko nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom po določbah zdaj veljavnega pokojninskega zakona ali delno invalidsko pokojnino po določbah pokojninskega zakona iz leta 1999, ki je bil v veljavi pred njim, izhaja iz sporočila po seji vlade.
Delno nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom po veljavnem zakonu in delna invalidska pokojnina po prejšnjem se po predlogu novele upošteva tako, da se za zavarovance, ki so prejemali navedena nadomestila oziroma delno invalidsko pokojnino, za izračun pokojninske osnove upoštevajo plače, nadomestila oziroma zavarovalne osnove, kakor bi veljale za te zavarovance, če bi delali s polnim delovnim časom. Preračun bodo po predlogu izvedli na podlagi podatkov o osnovah zavarovanca, ki se nanašajo na krajši delovni čas. Pri tem bodo upoštevali število ur polnega delovnega časa za obdobja, za katera so bila izplačana navedena nadomestila iz invalidskega zavarovanja.
Skozi novelo pokojninskega zakona po Meščevih besedah popravljajo položaj invalidov oziroma invalidsko upokojenih, ki so »najbolj socialno ogrožena skupina pri nas, kar 37 odstotkov jih živi pod pragom tveganja revščine«. Ukrep predvideva, da bodo tisti invalidi, ki so delali krajši delovni čas, po 1. januarju obravnavani, kakor da so delali polni delovni čas.
Drugi ukrep
Druga skupina so vdove in vdovci. Predlog po navedbah iz sporočila urada vlade za komuniciranje uvaja institut zagotovljene vdovske pokojnine kot dodaten socialni element znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Institut je namenjen vsem vdovam ali vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Višina zagotovljene vdovske pokojnine bo enaka znesku zagotovljene pokojnine in se bo usklajevala enako kot pokojnine.
»Če pogledamo vdovska upokojenska gospodinjstva, bomo videli, da kar vsako četrto živi pod pragom tveganja revščine, zato vsem upokojencem, kjer sta dva prejemala pokojnino, pa je eden umrl, zagotavljamo, da bo drugi član gospodinjstva prejel vsaj zagotovljeno pokojnino, ki bo po novem 700 evrov mesečno,« je poudaril minister.
Pokojnine se bodo namreč novembra predčasno uskladile za 1,8 odstotka, kar pomeni, da bo zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe znašala 700 evrov mesečno. »Torej bo zagotovljena pokojnina znašala toliko, kot smo obljubili v koalicijski pogodbi, torej mesečno 700 evrov,« je izpostavil Mesec. Tako dopolnilo so namreč koalicijski poslanci že vložili na spremenjeni predlog zakona o izvrševanju proračuna za letos, o katerem bo DZ glasoval danes na zadnji dan tokratne seje.
Ob tem je izpostavil, da je vlada sprejela sklep, da bo ukrep veljal ne le novembra in decembra letos, ampak tudi januarja prihodnje leto. Februarja je nato predvidena redna uskladitev pokojnin v skladu s sistemskim pokojninskim zakonom. Na tak način bodo zagotovili stalnost dviga, da se ne bi zgodilo, da bi se pokojnine januarja znižale.
Tretji ukrep
Koalicijski poslanci so vložili tudi dopolnilo, s katerim bodo upokojenci poleg letnega dodatka, ki bo izplačan junija in bo v odvisnosti od višine pokojnine znašal med 145 in 455 evri, letos prejeli še zimski dodatek. Znašal bo 40 odstotkov letnega dodatka.
Vlada je odločila, da letos ne bo izrednega dviga pokojnin za 3,5 odstotka, kot je februarja predlagal svet pokojninskega zavoda. Po Meščevem mnenju bi bila izredna uskladitev pokojnin za vse bistveno manj pravična od tega, kar so sprejeli zdaj. Namesto da bi vsem, tudi tistim z najvišjo pokojnino, dvignili pokojnine za 3,5 odstotka, so se raje odločili, da 100 milijonov evrov, kolikor si »država za letos lahko privošči«, namenijo za zimski dodatek in za ukrepe za invalide in vdovce.
Po njegovih besedah bodo z zimskim dodatkom tisti, ki imajo manjše pokojnine, dobili več, medtem ko invalidi in vdovci sodijo med najranljivejše skupine. »Upokojence pesti draginja, pestijo jih naraščajoči stroški življenjskih potrebščin, zato smo se odločili, da princip obrnemo in da s targetiranimi ukrepi naslovimo tiste upokojence, ki so najbolj socialno ogroženi,« je še dejal Mesec.
Predlog novele zakona bo zajel približno 1500 prejemnikov delnega nadomestila oz. delne invalidske pokojnine. Večina prejemek dobiva za polovični delovni čas. Ocena potrebnih sredstev znaša približno štiri milijone evrov letno.
Izplačilo razlike pokojnin do višine zagotovljene vdovske pokojnine naj bi dobilo približno 8700 prejemnikov. V ta namen bo treba po oceni izplačati 8,3 milijona evrov na leto.
Dodatna sredstva v predvideni višini približno 12,3 milijona evrov letno bo treba pokriti iz državnega proračuna.
Še nekaj novosti
Predlog novele pa na pokojninskem področju prinaša še nekaj novosti. Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) daje pravno podlago za izmenjavo podatkov, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vodi v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo, in zakonom, ki ureja čezmejno izvajanje storitev, ter podatke iz obrazca za prijavo nezgod in poškodb pri delu, ki jih obdeluje v svojem informacijskem sistemu kot upravljavec ali obdelovalec.
Poleg navedenega ZPIZ pri ugotavljanju glede obveznosti zavarovanja potrebuje pravno podlago za izmenjavo podatkov z ministrstvom za notranje zadeve, in sicer iz centralnega registra prebivalstva ter iz registra tujcev, ter za izmenjavo podatkov, ki se v zvezi s prijavami, odjavami in spremembami zavarovanja hranijo v Centralni elektronski hrambi sistema za podporo poslovnim subjektom (SPOT). S predlogom se tako ureja pravna podlaga za izmenjavo navedenih podatkov.
Predlog ne nazadnje uvaja možnost za minimalno potrebno proračunsko financiranje pri vzdrževanju in posodabljanju mikrosimulacijskih modelov IER, namenjenih načrtovanju in oblikovanju politik na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, trga dela in socialnih transferjev.
