Vlada se je odločila, pivo bo dražje
Predlog davčnih sprememb, ki je bil pred poletjem v javni obravnavi, je doživel nekaj sprememb, med drugim naj bi naredili zaposlovanje ključnih kadrov še bolj privlačno. Paket zakonov, katerih cilj ostaja povečanje konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest ter spodbujanje inovacij in investicij, naj bi vlada obravnavala v sredo.
Ministrstvo za finance je predloge novel sedmih davčnih zakonov poslalo v javno obravnavo 3. junija, iztekla pa se je mesec dni pozneje. Na osnovi prejetih pripomb so zdaj pripravili nekaj sprememb, vse skupaj pa naj bi vlada obravnavala in v zakonodajni postopek poslala v sredo.
Največ pripomb na obdavčitve samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov
Največ pripomb so prejeli na predlog novele zakona o dohodnini, in sicer glede obdavčitve samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov. Tu naj bi se vstop v sistem omejil in s tem odpravilo tveganja nelojalne konkurence zaposlitvam prek s. p. klasičnim oblikam zaposlitve, ureditev pa približalo osnovnemu cilju sistema, to je administrativni razbremenitvi manjših zavezancev.
Po predlogu bi se najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih. Polni normiranci bodo morali biti tudi zaposleni v svojem s. p.
Da bi Slovenija zmanjšala zaostanek za državami inovatorkami, na ministrstvu za finance sicer izpostavljajo tri ukrepe. To so ugodnejša davčna obravnava za visokokvalificirane kadre, ki bi se po študiju ali delu v tujini vrnili v Slovenijo oz. so v Sloveniji zaposleni tuji državljani, davčne spodbude za nagrajevanje v startupih ter spremembe pri nagrajevanju z delnicami na način, da bi zmanjšali stroške za podjetje.
Glede ugodnejše davčne obravnave za visokokvalificirane kadre ostaja pogoj, da so mlajši od 40 let, je pa bodo po novem predlogu deležni že tisti, ki bi se v Slovenijo vrnili po dveh letih dela oz. študija v tujini. V višini sedem odstotkov od bruto plače jo bodo lahko pet let uveljavljali, če jim bo delodajalec ponudil plačo v višini vsaj dvakratnika povprečne plače.
Da bi zmanjšali stroške delodajalcev in povečali privlačnost za zaposlovanje v Sloveniji, naj bi vlada v paket davčnih sprememb vključila še dva ukrepa. Prvi je odprava pogoja, da morajo nerezidenti dokazovati, da davčne olajšave na del dohodka, ki ga ustvarijo v Sloveniji, niso uveljavljali že v matični državi. Drugi pa je, da bodo Slovenci, zaposleni v tujini, lahko povračilo nadomestila za prehrano uveljavljali kot olajšavo le v višini zneska, določenega z uredbo, in ne več v višini 1,8-kratnika.
V drugem sklopu predlaganih sprememb, ki naj bi zagotovile bolj mednarodno konkurenčen in pravičen davčni sistem, z izjemo normirancev ni večjih sprememb. Med predlogi tako ostajajo možnost ene davčne številke za več podjetij znotraj skupine, možnost poslovanja brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100.000 evrov za male davčne zavezance ter črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino.
Prav tako ostaja predlog, da bi subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. OMD plačila) znova izključili iz obdavčitve.
Omogočili naj bi tudi prenašanje neizkoriščenih olajšav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih pet zaporednih let, podaljšali ukrep ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih pet let in jo nato postopno zviševali ter omejili znesek za obresti na posojila, ki jih podjetje zaračuna pri posojanju drugemu podjetju v skupini. Na pet let naj bi omejili možnost prenašanja davčnih izgub.
Še nekaj sprememb ...
Da ne bodo vztrajali pri ukrepu, da morajo avtomati za blago in storitve izdajati račune, so na ministrstvu napovedali že kmalu po predstavitvi predlogov javnosti v juniju. Za vse vrste avtomatov bo obvezno le sporočanje podatkov finančni upravi.
Nekaj sprememb so zdaj pripravili še glede zvišanja DDV za pijače z dodanim sladkorjem in energijske pijače. Tu se davek zvišuje z 9,5 odstotka na 22 odstotkov, vendar ne več tudi za vode z okusom.
Trošarine za pivo in žgane pijače se bodo zvišale za sedem odstotkov, kar bi lahko po izračunih pollitrski vrček podražilo za dva odstotka. Hkrati naj bi se meja za male pivovarje, za katere velja ugodnost plačila trošarine zgolj v višini 50 odstotkov, zvišala z 20.000 na 150.000 hektolitrov na leto.
Predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin
V paketu sprememb je tudi predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Z njim naj bi se poenostavilo postopek določanja modelov vrednotenja nepremičnin, na podlagi katerega se določajo posplošene tržne vrednostni nepremičnin. Da bi izboljšali varovanje osebnih podatkov prodajalcev nepremičnin, pa podatek o ID nepremičnine ne bo več javen.
