Na vladi so si premislili! Treh svetnikov niso razrešili, so pa sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti
Vlada je na današnji seji obravnavala predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi ob sprejetju razmejila javno in zasebno zdravstvo.
Na novinarski konferenci po seji vlade sta sodelovala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar in podpredsednik vlade Matej Arčon.
»Vlada je sprejela zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je ključen zakon v nizu sprememb zdravstvenega sistema, in s tem bomo ubranili javno zdravstvo,« je dejal podpredsednik vlade Arčon in dodal: »Na kratki rok bo ta zakon nekaterim povzročal bolečine, a na dolgi rok pa ozdravil kronične bolezni v zdravstvenem sistemu, ki se vlečejo že dolga leta.
Mnogi pričakovali, da bo vlada razrešila svet Agencije za energijo, a zaman
Vlada je v sporu z Agencijo za energijo glede nove omrežninske metodologije, uveljavljene 1. oktobra lani, tik pred božično-novoletnimi prazniki takratnih pet članov sveta pozvala k odstopu.
Mnogi so pričakovali, da bo vlada danes razrešila tri člane, potem ko je ministrstvo za okolje to prejšnji teden napovedalo, a se po besedah Arčona niso odločili zaradi opozorila Evropske komisije in Acerja, da gre za nedopusten poseg v agencijo.
Kot je pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon, si bodo vzeli čas za razmislek, tudi zaradi dopisa Evropske komisije, ki je opozorila, da bi pri razrešitvi šlo za nedopusten politični pritisk na regulatorja. Razpravljali so tudi o možnosti ustavne presoje omrežninskega akta.
Kaj bo drugače v zdravstvu?
Zdravstvenim delavcem iz javnih zdravstvenih ustanov bi bilo prepovedano delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih. Bi bila pa v določenih primerih omogočena obratna pot, zaposleni pri tako imenovanih čistih zasebnikih bi se lahko pod določenimi pogoji za krajši delovni čas redno zaposlili v javnem zdravstvenem zavodu. Takšna zaposlitev bi bila mogoča v zavodih, ki opravljajo terciarno zdravstveno dejavnost in imajo naziv klinika ali klinični inštitut.
Ta možnost bo omogočena le vrhunskim strokovnjakom z vsaj 20-letnimi izkušnjami, ki jih v javnem sektorju ni na razpolago in ki uvajajo nove metode zdravljenja in diagnostike. Seznam storitev, ki jih bodo taki zaposleni lahko opravljali, bo predpisal minister za zdravje.
Možno bo tudi delo zasebnikov v javnih zdravstvenih zavodih prek podjemnih pogodb, če bodo javne ustanove takšne storitve potrebovale. Takšna dodatna pomoč javnim ustanovam ne bo smela prinašati izgube. Ne bodo pa več smeli javni zavodi sodelovati s samostojnimi podjetniki in podjetji.
Po novem bodo vsi delavci vključeni v neprekinjeno zdravstveno varstvo in spodbuja zaposlene, da bodo ostajali v svojih matičnih ustanovah, je dejala ministrica. Pri tem bodo lahko dodatno plačani prek podjemne pogodbe, kar bo za posameznika davčno bolj ugodno.
»Cel zakon je usmerjen v to, da je v zdravstvu večja preglednost, da se izboljšata učinkovitost in pravičnost,« je dejala ministrica.
Ministrica in Humarjeva sta omenili še izjeme, kjer bodo zaposleni v zdravstvu lahko delali, a zanje ne bo treba izpolnjevati vseh pogojev. »To so primeri, ki so pomembni za javnost in javno zdravje, kot so neprekinjeno zdravstveno varstvo, delo v enotah sile za zaščito in reševanje, policija, vojska, javne prireditve, kjer reševalci skrbijo za varnost.« V tem primeru bo javne uslužbence lahko najel tudi zasebnik, če bo denimo šlo za športno prireditev.
