Vlada v boj proti širjenju sovraštva in nestrpnosti: vse to prinaša nov zakon
Vlada je na dopisni seji potrdila predlog novega zakona o medijih, ki predstavlja prvo celovito prenovo tega področja po več kot dvajsetih letih. Zakon je bil poslan v obravnavo v Državni zbor (DZ).
Glavni cilji zakona so zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti in svobode izražanja v sodobnem medijskem okolju, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Razlogi za prenovo
Obstoječi zakon ne upošteva tehnološkega napredka, sprememb v medijski potrošnji, vpliva družbenih omrežij in umetne inteligence ter ni usklajen z evropsko medijsko zakonodajo, zlasti z aktom o svobodi medijev, ki bo veljal od avgusta 2025.
Preglednost in regulacija: Novi zakon uvaja večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja ter zahteva obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih. Prav tako zahteva razkritje nasprotja interesov, ki bi lahko vplivalo na celovito obveščenost javnosti.
Varstvo pluralnosti in neodvisnosti: Uvaja postopke za presojo medijskih združitev, ki bi lahko negativno vplivale na raznolikost in uredniško neodvisnost.
Boj proti sovraštvu: Zakon omogoča učinkovitejše zamejevanje širjenja sovraštva in nestrpnosti.
Finančna pomoč medijem: Predvideva sodobne sheme za finančno podporo medijem, vključno z digitalnim prehodom tiskanih medijev in pomočjo digitalnim medijem.
Poudarki za novinarje in digitalne platforme
Novi zakon prepoveduje nameščanje vdorne programske opreme na naprave novinarjev in krepi zaščito novinarskih virov. Prvič vključuje tudi nove medijske oblike, kot so spletne platforme, družbena omrežja in vplivneži, ki nagovarjajo širšo javnost ali poskušajo vplivati na javno mnenje.
Zakon je nastal v sodelovanju z novinarji, izdajatelji, regulatorji in civilno družbo, pri čemer je bil v ospredju interes javnosti. Ministrica Asta Vrečko je poudarila, da gre za »enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi«, ki zagotavlja temeljne pravice do obveščenosti in svobode izražanja.
