Vlada z zakonom nad omrežnino
Potem ko je koalicija po sporu z agencijo za energijo z interventnim zakonom ublažila visoke dvige omrežnin januarja in februarja, postaja jasno, kako namerava vlada omejiti visok dvig omrežnin tudi v prihodnji zimski sezoni. Z zakonodajnimi spremembami načrtuje, da bo morala biti metodologija obračunavanja omrežnin preprosta, dvigi bodo morali biti sorazmerni in postopni, agencija pa bo morala z metodologijo spodbujati samopreskrbo.
Agencija za energijo mora pri določitvi metodologije obračunavanja omrežnine upoštevati načela preprostosti, pravičnosti, sorazmernosti in postopnosti, je zapisano v predlogu novele zakona o preskrbi z električno energijo. Agencija teh načel po mnenju ministrstva za okolje, podnebje in energijo pri zadnji spremembi omrežnin ni upoštevala, saj so nekateri uporabniki v zimski sezoni čez noč dobili nekajkrat višje račune kot dotlej.
Kaznovani so bili predvsem tisti, ki so investirali v zeleni prehod, denimo v sončne elektrarne, toplotne črpalke in električne avtomobile, so opozarjali v vladi. Zato so na ministrstvu v predlog zakona zapisali določilo, da mora agencija predpisati tako metodologijo, ki spodbuja samopreskrbo in njeno dolgoročno vrednost za omrežje, okolje in družbo. S spremembami naj bi ulovili prihodnjo visoko sezono, ki se bo začela novembra.
A vse kaže, da bo o sedanjem omrežninskem aktu presojalo tudi ustavno sodišče. Danes bo na predlog delodajalcev o tej pobudi razpravljal državni svet.
Ugotovitev agencije
Nova omrežninska politika namreč medtem še naprej tare predvsem gospodarstvo. Parlamentarni odbor za kmetijstvo je včeraj razpravljal o težavah kmetov, ki jih imajo zaradi visokih omrežnin pri uporabi namakalnih sistemov. Kmet Matic Leben je opozoril, da je bil strošek za električno energijo novembra in decembra leta 2023 okoli dvesto evrov, lani pa 1600 evrov: »Od tega je 140 evrov električna energija, preostalo pa so prispevki in omrežnina.«
Nezasedeno mesto
Medtem pa teče tudi postopek popolnitve sveta agencije za energijo. Potem ko sta odstopila Sandi Šterpin in Mitja Breznik, eno mesto pa je bilo že do zdaj nezasedeno, je ministrstvo po naših neuradnih informacijah na vlado že poslalo tri možne kandidate. Člane sveta na predlog vlade imenuje državni zbor.
Agencija je v analizi novega načina obračunavanja omrežnine za upravljavce namakalnih sistemov ugotovila, da so njihovi priključki na javno omrežje predimenzionirani in zato slabo izkoriščeni. Tudi ko sistemov ne uporabljajo, plačujejo omrežnino za moč, ki je po mnenju agencije »pri teh odjemalcih določena bistveno previsoko, zato tem uporabnikom nastajajo popolnoma nepotrebni stroški, ki pa bi se jim v času neuporabe sistemov ob ustrezno določeni – znižani – priključni moči v veliki meri lahko izognili«. Uporabnikom namakalnih sistemov zato predlagajo znižanje priključne moči.
Podobne težave kot kmetje imajo tudi nekatere druge sezonske dejavnosti, kot so smučišča. Težava tako pri kmetih z namakalnimi sistemi kot žičničarjih je bilo tudi veliko zvišanje prispevkov za obnovljive vire, saj so bili s prenovo omrežninskega sistema uvrščeni v nove odjemne skupine. Vlada je s februarsko spremembo uredbe tem odjemalcem omogočila plačevanje prispevka glede na doseženo moč in ne minimalno moč, kar se bo v nižjih zneskih pokazalo tudi na računih za marec.
Prevetrili bodo pravila o preskrbi z električno energijo.
Novela nalaga agenciji, katera načela mora spoštovati.
Gospodarstvo je zaradi omrežnin še vedno na nogah.
