Vladni predlog ni sprejet: vojska ostala brez policijskih pooblastil
Za podelitev izjemnih pooblastil vojski ni bilo zadostne podpore.
Odpri galerijo
Vojska začasno na meji ne bo dobila policijskih pooblastil. FOTO: Tomi Lombar, Delo
Vladni predlog za aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, s katerim bi podelili izjemna pooblastila vojski pri širšem varovanju državne meje, na zasedanju odbora DZ za obrambo v sredo ponoči ni prejel potrebne dvotretjinske večine navzočih. Ob navzočih 19 poslancih jih je za predlagan sklep glasovalo 11, kar je manj od dveh tretjin, zato predlog ni bil sprejet. Proti je glasovalo sedem poslancev.
Kot poroča STA je proti sicer glasovalo sedem poslancev. Poleg poslancev koalicijskih SDS, SMC, NSi in DeSUS so predlog podprli še poslanci opozicijskih SNS, poslanci LMŠ, Levice in SD pa so predlogu že v razpravi nasprotovali. Poslanec SAB je bil vzdržan.
Izpostavili so, da potrebe po dodatnih pooblastilih vojski ni, saj pritisk migrantov popušča. Menijo, da naj vojska v kriznih razmerah zaradi epidemije pomaga pri drugih nalogah, kot so logistika, helikopterski prevozi, razkuževanje in humanitarno udejstvovanje. Nekateri so sicer izrazili pripravljenost na ponoven razmislek o aktivaciji 37.a člena ob spremenjenih varnostnih razmerah.
Na navedbe nekaterih opozicijskih poslancev, da bi morali najprej aktivirati rezervne policiste, je notranji minister Aleš Hojs odgovoril, da so vsi rezervni policisti že aktivirani na podlagi sklepa vlade. Zaradi epidemije je po njegovih navedbah na delu več kot 1500 policistov. Četudi ni veliko prehodov državne meje, morajo biti ekipe vseeno tam, je še dodal.
Na pobudo poslancev SAB so člani odbora sicer odločali tudi o dopolnilu, da se v naloge z izjemnimi pooblastili lahko vključijo zgolj tisti pripadniki stalne ali rezervne sestave SV, ki so vanjo vključeni najmanj eno leto, s čimer se je Hojs strinjal. S tem so po besedah Maše Kociper (SAB) želeli omejiti, da se ne bi v te naloge vključevali člani različnih vard.
Dijaki in dijakinje matura bo prestavljena
Mariborčani se požvižgajo na županove trakove (FOTO in VIDEO)
Prav tako so želeli nekateri člani odbora po opozorilu zakonodajnopravne službe DZ natančneje opredeliti rok trajanja sklepa. V prvotnem predlogu je bilo zapisano, da lahko ukrepi veljajo največ tri mesece, kot to dopušča tudi zakonska določba, po mnenju zakonodajnopravne službe pa mora biti v sklepu to obdobje omejeno v okviru tega obdobja. Nekateri poslanci so tako s predlogom dopolnila, ki prav tako ni bil sprejet, sledili Hojsovemu predlogu, da se rok določi 15. junija. Po njegovem mnenju bi bil ta datum primeren, ker so tudi ukrepi v predlogu megazakona predvideni do 15. maja z možnostjo podaljšanja za 30 dni.
Kot poroča STA je proti sicer glasovalo sedem poslancev. Poleg poslancev koalicijskih SDS, SMC, NSi in DeSUS so predlog podprli še poslanci opozicijskih SNS, poslanci LMŠ, Levice in SD pa so predlogu že v razpravi nasprotovali. Poslanec SAB je bil vzdržan.
Ni potrebe za vojsko na meji?
Izpostavili so, da potrebe po dodatnih pooblastilih vojski ni, saj pritisk migrantov popušča. Menijo, da naj vojska v kriznih razmerah zaradi epidemije pomaga pri drugih nalogah, kot so logistika, helikopterski prevozi, razkuževanje in humanitarno udejstvovanje. Nekateri so sicer izrazili pripravljenost na ponoven razmislek o aktivaciji 37.a člena ob spremenjenih varnostnih razmerah.Nevarnost migrantov?
Zagovorniki vladnega predloga pa so izpostavljali pretečo nevarnost vala migrantov v povezavi s pandemijo novega koronavirusa in zavračali mnenja nasprotnikov s trditvami, da to ne pomeni vojske na ulicah. Poudarjali so, da bi ta opravljala zgolj naloge ob slovenski južni meji, in sicer v sodelovanju s policijo, ki je kadrovsko podhranjena.Na navedbe nekaterih opozicijskih poslancev, da bi morali najprej aktivirati rezervne policiste, je notranji minister Aleš Hojs odgovoril, da so vsi rezervni policisti že aktivirani na podlagi sklepa vlade. Zaradi epidemije je po njegovih navedbah na delu več kot 1500 policistov. Četudi ni veliko prehodov državne meje, morajo biti ekipe vseeno tam, je še dodal.
Da ne bi bilo kakšnih vard ...
Na pobudo poslancev SAB so člani odbora sicer odločali tudi o dopolnilu, da se v naloge z izjemnimi pooblastili lahko vključijo zgolj tisti pripadniki stalne ali rezervne sestave SV, ki so vanjo vključeni najmanj eno leto, s čimer se je Hojs strinjal. S tem so po besedah Maše Kociper (SAB) želeli omejiti, da se ne bi v te naloge vključevali člani različnih vard.Preberite še:
Šejk podaril maske, a jih nismo vzeliDijaki in dijakinje matura bo prestavljena
Mariborčani se požvižgajo na županove trakove (FOTO in VIDEO)
Prav tako so želeli nekateri člani odbora po opozorilu zakonodajnopravne službe DZ natančneje opredeliti rok trajanja sklepa. V prvotnem predlogu je bilo zapisano, da lahko ukrepi veljajo največ tri mesece, kot to dopušča tudi zakonska določba, po mnenju zakonodajnopravne službe pa mora biti v sklepu to obdobje omejeno v okviru tega obdobja. Nekateri poslanci so tako s predlogom dopolnila, ki prav tako ni bil sprejet, sledili Hojsovemu predlogu, da se rok določi 15. junija. Po njegovem mnenju bi bil ta datum primeren, ker so tudi ukrepi v predlogu megazakona predvideni do 15. maja z možnostjo podaljšanja za 30 dni.
