VLOŽENA KONSTRUKTIVNA NEZAUPNICA
Erjavec zatrdil, da tokrat umikanja ne bo (VIDEO)
Najverjetneje bodo o nezaupnici odločali v ponedeljek.
Odpri galerijo
Karl Erjavec. FOTO: Jure Eržen, Delo
Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica, SAB in Desus so v parlamentarni postopek ponovno vložile konstruktivno nezaupnico s kandidatom za predsednika vlade Karlom Erjavcem. Predlog so podprle z desetimi poslanskimi podpisi, vsaka od strank predlagateljic je prispevala dva, so pojasnili v Desusu. Erjavec je pojasnil, da sta se iz Desusa podpisala vodja poslanske skupine Franc Jurša in poslanec Jurij Lep.
Erjavec je skupaj z drugimi predsedniki opozicijskih strank, ki sodelujejo v KUL, predlog predstavil na novinarski konferenci. Napovedal je, da tokrat, če bo zaradi morebitne okužbe kakšen poslanec manjkal, soglasja h konstruktivni nezaupnici ne bo umikal. »Bojim se, da aktualna vlada in predvsem njen vodja Janez Janša vlaga velike napore v to, da bi rahljala temeljne vrednote in vzpostavila drugo republiko, da bi šlo po poti avtoritarne demokracije, v kateri ima največjo vlogo veliki vodja ob pomoči stranke, ki brezkompromisno zaupa svojemu vodju. Da je tako, vidimo, ker vlada veliko nezaupanje v javnosti. Razpoloženje v državi je slabo, obvladuje ga strah,« je povzel razloge za nezaupnico Erjavec. Pri spopadanju z epidemijo vlada nima učinkovitih ukrepov, ti gredo predvsem v smeri omejevanja osnovnih pravic, še vedo imamo policijsko uro, omejitve prehoda med občinami, šole smo imeli najdlje zaprte ... je še dodal.
Če ne bo dobil 42 glasov na glasovanju, ali bo prevzel odgovornost? »Ne gre za to, ali bo Karl Erjavec mandatar, ampak za to, v kakšni državi živimo,« je odgovoril predsednik Desusa in dodal, da bo na poslancih, ali želijo živeti v takšni državi, v kakršni živimo zdaj. »Fiasko bo, če se bo ta politika nadaljevala,« je odvrnil na to, da naj niti ne bi imel zagotovljenih 42 glasov. »V politiko sem se vrnil, da bi konsolidiral stranko Desus, in ne zato, da bi postal mandatar,« je dodal.
Da v zadnjih dneh ni opravil nobenih pogovorov s poslanci SMC, je zatrdil Erjavec in dodal, da se na njih ne izvaja nikakršen pritisk. Predsednica SAB Alenka Bratušek je namreč dejala, da naj bi iz pogovorov s poslanci SAB razbrala, da so nekateri v veliki dilemi, kako glasovati.
»Vedeževanje pustimo vedeževalcem,« je o napovedi glede uspeha konstruktivne nezaupnice odgovoril Marjan Šarec (LMŠ) in poudaril, da so z vložitvijo dali priložnost vsem poslancem, da se odločijo sami. Odgovornost je v rokah poslancev, oni bodo morali dati svoj glas o tem, kakšno prihodnost podpirajo, je dodala Tanja Fajon. »Z vlaganjem poskušamo predvsem okrepiti zaupanje ljudi v slovensko politiko, v vodenje države, v neko normalnost, ki jo želimo vrniti državi tudi skozi dialog z vsemi partnerji,« je dodala predsednica SD.
Alenka Bratušek je zatrdila, da bo pet poslancev SAB glasovalo za konstruktivno nezaupnico, ostalim pa je položila na srce, da so vsi v državnem zboru zato, ker so jih tja poslali ljudje na podlagi tega, kar so jim obljubili pred volitvami.
Opozicijske stranke, združene v Koalicijo ustavnega loka (KUL), so konstruktivno nezaupnico ponovno vložile po manj kot enem mesecu od prve. 15. januarja so jo vložile z 42 poslanskimi podpisi. A do glasovanja ni prišlo, saj je Erjavec z obrazložitvijo, da iz epidemioloških razlogov ne bi mogli vsi podpisani poslanci glasovati, soglasje h kandidaturi pozneje umaknil.
Glasovanje je tajno, za izglasovanje konstruktivne nezaupnice pa je potrebnih 46 glasov.
Konstruktivna nezaupnica je bila v začetku 90. let prejšnjega stoletja izglasovana tudi vladi Lojzeta Peterleta, a še v tedanji skupščini. Nezaupnica je uspela v tretje (prvič je poskusil Igor Bavčar, nato Marko Voljč), ko je bil marca 1992 za mandatarja za sestavo nove vlade izvoljen predsednik LDS Janez Drnovšek.
Erjavec je skupaj z drugimi predsedniki opozicijskih strank, ki sodelujejo v KUL, predlog predstavil na novinarski konferenci. Napovedal je, da tokrat, če bo zaradi morebitne okužbe kakšen poslanec manjkal, soglasja h konstruktivni nezaupnici ne bo umikal. »Bojim se, da aktualna vlada in predvsem njen vodja Janez Janša vlaga velike napore v to, da bi rahljala temeljne vrednote in vzpostavila drugo republiko, da bi šlo po poti avtoritarne demokracije, v kateri ima največjo vlogo veliki vodja ob pomoči stranke, ki brezkompromisno zaupa svojemu vodju. Da je tako, vidimo, ker vlada veliko nezaupanje v javnosti. Razpoloženje v državi je slabo, obvladuje ga strah,« je povzel razloge za nezaupnico Erjavec. Pri spopadanju z epidemijo vlada nima učinkovitih ukrepov, ti gredo predvsem v smeri omejevanja osnovnih pravic, še vedo imamo policijsko uro, omejitve prehoda med občinami, šole smo imeli najdlje zaprte ... je še dodal.
Če ne bo dobil 42 glasov na glasovanju, ali bo prevzel odgovornost? »Ne gre za to, ali bo Karl Erjavec mandatar, ampak za to, v kakšni državi živimo,« je odgovoril predsednik Desusa in dodal, da bo na poslancih, ali želijo živeti v takšni državi, v kakršni živimo zdaj. »Fiasko bo, če se bo ta politika nadaljevala,« je odvrnil na to, da naj niti ne bi imel zagotovljenih 42 glasov. »V politiko sem se vrnil, da bi konsolidiral stranko Desus, in ne zato, da bi postal mandatar,« je dodal.
Da v zadnjih dneh ni opravil nobenih pogovorov s poslanci SMC, je zatrdil Erjavec in dodal, da se na njih ne izvaja nikakršen pritisk. Predsednica SAB Alenka Bratušek je namreč dejala, da naj bi iz pogovorov s poslanci SAB razbrala, da so nekateri v veliki dilemi, kako glasovati.
»Vedeževanje pustimo vedeževalcem,« je o napovedi glede uspeha konstruktivne nezaupnice odgovoril Marjan Šarec (LMŠ) in poudaril, da so z vložitvijo dali priložnost vsem poslancem, da se odločijo sami. Odgovornost je v rokah poslancev, oni bodo morali dati svoj glas o tem, kakšno prihodnost podpirajo, je dodala Tanja Fajon. »Z vlaganjem poskušamo predvsem okrepiti zaupanje ljudi v slovensko politiko, v vodenje države, v neko normalnost, ki jo želimo vrniti državi tudi skozi dialog z vsemi partnerji,« je dodala predsednica SD.
Mesec: Napeto bo
Luka Mesec je ponovil, da stanje v Sloveniji v 30 letih še nikoli ni bilo slabše kot zdaj, ter dodal, da za to ni kriva epidemija, ampak to, kako jo vlada Janeza Janše izkorišča in poskuša podrediti celotni državni aparat strankarskemu interesu. Citiral je besede nekdanjega britanskega premierja Winstona Churchilla, da se v takih trenutkih prsni koš vsakega poslanca spremeni v kletko, v kateri se borita dve veverici – njegova vest in njegova kariera. Prepričan je, da bo glasovanje tesno in za nekatere poslance napeto tudi v povsem osebnem smislu.Alenka Bratušek je zatrdila, da bo pet poslancev SAB glasovalo za konstruktivno nezaupnico, ostalim pa je položila na srce, da so vsi v državnem zboru zato, ker so jih tja poslali ljudje na podlagi tega, kar so jim obljubili pred volitvami.
Glasovanje najkasneje v sredo
Glede na poslovniške roke bi o predlogu nezaupnice Janševi vladi poslanci lahko razpravljali in odločali že v petek, najpozneje pa prihodnjo sredo. Najverjetnejši dan naj bi bil sicer ponedeljek. Državni zbor namreč po poslovniku o nezaupnici vladi oziroma o kandidatu za novega predsednika vlade odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga.Opozicijske stranke, združene v Koalicijo ustavnega loka (KUL), so konstruktivno nezaupnico ponovno vložile po manj kot enem mesecu od prve. 15. januarja so jo vložile z 42 poslanskimi podpisi. A do glasovanja ni prišlo, saj je Erjavec z obrazložitvijo, da iz epidemioloških razlogov ne bi mogli vsi podpisani poslanci glasovati, soglasje h kandidaturi pozneje umaknil.
Glasovanje je tajno, za izglasovanje konstruktivne nezaupnice pa je potrebnih 46 glasov.
Janša enkrat že »padel«
Nazadnje je bila v državnem zboru konstruktivna nezaupnica izglasovana 27. februarja 2013, ko je ta glasoval o predlogu za izvolitev Bratuškove za novo predsednico vlade. Razdeljeno je bilo 89 glasovnic, oddanih pa 88. Za je glasovalo 55 poslancev, proti pa 33. Z izglasovanjem Bratuškove je bil dotedanji premier Janša razrešen.Konstruktivna nezaupnica je bila v začetku 90. let prejšnjega stoletja izglasovana tudi vladi Lojzeta Peterleta, a še v tedanji skupščini. Nezaupnica je uspela v tretje (prvič je poskusil Igor Bavčar, nato Marko Voljč), ko je bil marca 1992 za mandatarja za sestavo nove vlade izvoljen predsednik LDS Janez Drnovšek.
