ZA IN PROTI NOVEMU ZAKONU
Gremo na referendum o vodah. Sploh veste, za kaj gre?
Podpisniki zahteve za referendum o zakonu o vodah so bili zavedeni, pravijo na MOP.
Odpri galerijo
Pobudniki so prinesli več kot 48 tisoč podpisov. FOTO: Uroš Hočevar
Gibanje Za pitno vodo je v državni zbor po lastnih navedbah prineslo skoraj 50.000 overjenih podpisov volivcev pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. Državni zbor mora v skladu z zakonodajo referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve.
Kot so na spletni strani Za pitno vodo navedli v gibanju, so pod svojo pobudo zbrali 48.479 overjenih podpisov volivk in volivcev. To jim je uspelo pred iztekom 35-dnevnega roka, ki se sicer izteče 24. maja. Ob vložitvi podpisov so ponudniki pojasnili, da je podpisov še več, saj so nekateri naknadno prispeli po pošti.
Podpisniki zahteve za referendum o noveli zakona o vodah »so bili žal zavedeni s strani predlagateljev referenduma«, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Podpis so v resnici oddali proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu, so navedli.
Na ministrstvu so spomnili, da se z novelo zakona pomembno oži možnosti posegov na priobalna zemljišča, saj je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov. To po njihovih pojasnilih pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno.
Ti posegi bodo mogoči zgolj pod pogojem, da to možnost najprej dovoljuje prostorsko-izvedbeni akt občine, so dodali. Teh objektov prav tako ne bo mogoče graditi v primeru ogrožene poplavne varnosti, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda. »Ostaja torej vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti,« so poudarili. Prav tako morebitni objekti ne bi smeli omejevati dostopa do vode.
Na ministrstvu so v preteklosti poudarjali tudi določbo zakona, ki povečuje sredstva za vzdrževanje vodotokov z rabo sredstev sklada za vode, natančneje za 17 milijonov evrov. S tem bi se sredstva za vzdrževanje letos dvignila na okoli 25 milijonov evrov.
Podpise je po besedah koordinatorke Alenke Kreč Bricelj zbiralo skoraj 200 prostovoljcev po vsej državi. Med upravnimi enotami je bila po številu zbranih podpisov najuspešnejša radovljiška. Pobudniki referenduma so ponovno izpostavili, da v nasprotju z zaposlenimi na upravnih enotah ministrstvo za javno upravo ni dobro opravilo svojega dela. Med drugim ni bilo zagotovljenega dovolj kadra, navodila upravnim enotam niso bila dovolj enoznačno napisana, da bi jih razumele na enak način, zaradi česar je prihajalo tudi do tega, da so se morali ljudje ponekod za termin vnaprej naročati. Prav tako so v gibanju opozorili, da spletni podpisi do njih prihajajo z zamikom.
Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je ob vložitvi podpisov ponovil, da so spremembe zakona škodljive. Med drugim omogočajo številčno gradnjo enostavnih objektov na priobalnem pasu, hkrati pa jemljejo denar iz sklada za vode za popolnoma nekaj drugega. »Čiščenje vodotokov je trenutno zagotovljeno iz proračuna, fond za vode pa je mišljen ravno za raziskovanje in zagotavljanje pitne vode,« je dejal.
Da pobudniki referenduma pričakujejo težko kampanjo, je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga. »V tem času pričakujemo ogromno poskusov, da se državljane skrega med seboj, da se jih razdeli na naše in vaše, leve in desne, rdeče in bele, vse mogoče ... ampak prepričan sem, da bomo državljani dokazali, da razumemo, kaj pomeni demokratična država in kaj pomeni voda. Ta referendum bo preizkus zrelosti državljanov,« je ocenil.
Državni zbor mora z aktom referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.
Novelo zakona o vodah je državni zbor sprejel konec marca po skrajšanem postopku kljub glasnim kritikam dela civilne družbe in stroke. S posegom v 37. člen zakona se po oceni pobudnikov referenduma širi, po oceni vlade pa oži možnost posegov na vodna priobalna zemljišča. Zakon sicer tudi omogoča, da se poleg integralnih sredstev državnega proračuna za vzdrževanje in sanacijo vodotokov koristijo namenska sredstva sklada za vode. Kritiki so vladi očitali, da o njem ni bila opravljena ustrezna javna razprava.
Državni zbor je sicer prejel podpise državljanov pod dvema različnima pobudama za referendum o omenjeni noveli. Gibanje Zdrava družba je nato odločitev o tem, da se podpora volivcev zbira ločeno pod vsako od zahtev, neuspešno izpodbijalo na sodišču, svoje kampanje za zbiranje podpisov pa ni zagnalo, čeprav so volivci tudi njihovo pobudo formalno lahko podprli. V gibanju Za pitno vodo so se medtem aktivno lotili promocijske kampanje.
Kot so na spletni strani Za pitno vodo navedli v gibanju, so pod svojo pobudo zbrali 48.479 overjenih podpisov volivk in volivcev. To jim je uspelo pred iztekom 35-dnevnega roka, ki se sicer izteče 24. maja. Ob vložitvi podpisov so ponudniki pojasnili, da je podpisov še več, saj so nekateri naknadno prispeli po pošti.
Ministrstvo za okolje: Podpisniki zahteve za referendum o zakonu o vodah so bili zavedeni
Podpisniki zahteve za referendum o noveli zakona o vodah »so bili žal zavedeni s strani predlagateljev referenduma«, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Podpis so v resnici oddali proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu, so navedli.
Na ministrstvu so spomnili, da se z novelo zakona pomembno oži možnosti posegov na priobalna zemljišča, saj je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov. To po njihovih pojasnilih pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno.
Ti posegi bodo mogoči zgolj pod pogojem, da to možnost najprej dovoljuje prostorsko-izvedbeni akt občine, so dodali. Teh objektov prav tako ne bo mogoče graditi v primeru ogrožene poplavne varnosti, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda. »Ostaja torej vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti,« so poudarili. Prav tako morebitni objekti ne bi smeli omejevati dostopa do vode.
Na ministrstvu so v preteklosti poudarjali tudi določbo zakona, ki povečuje sredstva za vzdrževanje vodotokov z rabo sredstev sklada za vode, natančneje za 17 milijonov evrov. S tem bi se sredstva za vzdrževanje letos dvignila na okoli 25 milijonov evrov.
Podpise je po besedah koordinatorke Alenke Kreč Bricelj zbiralo skoraj 200 prostovoljcev po vsej državi. Med upravnimi enotami je bila po številu zbranih podpisov najuspešnejša radovljiška. Pobudniki referenduma so ponovno izpostavili, da v nasprotju z zaposlenimi na upravnih enotah ministrstvo za javno upravo ni dobro opravilo svojega dela. Med drugim ni bilo zagotovljenega dovolj kadra, navodila upravnim enotam niso bila dovolj enoznačno napisana, da bi jih razumele na enak način, zaradi česar je prihajalo tudi do tega, da so se morali ljudje ponekod za termin vnaprej naročati. Prav tako so v gibanju opozorili, da spletni podpisi do njih prihajajo z zamikom.
Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je ob vložitvi podpisov ponovil, da so spremembe zakona škodljive. Med drugim omogočajo številčno gradnjo enostavnih objektov na priobalnem pasu, hkrati pa jemljejo denar iz sklada za vode za popolnoma nekaj drugega. »Čiščenje vodotokov je trenutno zagotovljeno iz proračuna, fond za vode pa je mišljen ravno za raziskovanje in zagotavljanje pitne vode,« je dejal.
Državni zbor mora referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve. FOTO: Uroš Hočevar
Da pobudniki referenduma pričakujejo težko kampanjo, je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga. »V tem času pričakujemo ogromno poskusov, da se državljane skrega med seboj, da se jih razdeli na naše in vaše, leve in desne, rdeče in bele, vse mogoče ... ampak prepričan sem, da bomo državljani dokazali, da razumemo, kaj pomeni demokratična država in kaj pomeni voda. Ta referendum bo preizkus zrelosti državljanov,« je ocenil.
Državni zbor mora z aktom referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.
Novelo zakona o vodah je državni zbor sprejel konec marca po skrajšanem postopku kljub glasnim kritikam dela civilne družbe in stroke. S posegom v 37. člen zakona se po oceni pobudnikov referenduma širi, po oceni vlade pa oži možnost posegov na vodna priobalna zemljišča. Zakon sicer tudi omogoča, da se poleg integralnih sredstev državnega proračuna za vzdrževanje in sanacijo vodotokov koristijo namenska sredstva sklada za vode. Kritiki so vladi očitali, da o njem ni bila opravljena ustrezna javna razprava.
Državni zbor je sicer prejel podpise državljanov pod dvema različnima pobudama za referendum o omenjeni noveli. Gibanje Zdrava družba je nato odločitev o tem, da se podpora volivcev zbira ločeno pod vsako od zahtev, neuspešno izpodbijalo na sodišču, svoje kampanje za zbiranje podpisov pa ni zagnalo, čeprav so volivci tudi njihovo pobudo formalno lahko podprli. V gibanju Za pitno vodo so se medtem aktivno lotili promocijske kampanje.
Šarec bi hkrati še volitveVodja LMŠ in nekdanji premier Marjan Šarec je vložitev podpisov za referendum na twitterju pospremil z besedami, da so »zbrani podpisi za referendum o vodah dosegli prvi namen. Zakon je blokiran. Čaka nas še sam referendum, ki naj bo razpisan skupaj s predčasnimi volitvami. Tako bomo odpravili škodljiv zakon in škodljivo vlado. Nova sestava državnega zbora pa bo lahko zagrizla v delo brez blokad.«
