Vojaki s plahto ščitijo planiško smučino

PLANICA – V meki smučarskih skokov na letalnici bratov Gorišek je pomembna vsaka podrobnost, da lahko lovci na daljave varno poletijo v dolino pod Poncami. V preteklosti se je nekaterim letalcem med vožnjo po naletu pogosto zoprno pripetilo, da jih je iz natančnega ravnotežja premaknilo naprej. Razlog tiči v naravnem pojavu, ki se zgodi zaradi upiranja sončnih žarkov v drsno ploskev smučine. Nastane tako imenovani aquaplaning ali vodni klin, pojav, pri katerem smučka nima več stika z ledom, ampak glisira po vodi, nato pa jo nov stik z ledom pospeši. Vodni klin nastane zato, ker se zaradi prevelike količine vode in velike hitrosti tekočina ne umakne iz naletne smučine. Vozniki ta pojav dobro poznamo, ko zapeljemo v lužo na cestišču in nas ta zaustavi. Letalci lahko ob hitrosti na naletu zaradi tega tudi padejo. Senčenje naletne smučine so prvi uporabljali v Bloudkovih časih v Planici, prvo pravo inštalacijo za senčenje na svetu pa so si tudi prvi izmislili pod Poncami v Goriškovih časih okoli leta 1985.

Fiksno in začasno senčenje

»Trenutno imamo na letalnici dve vrsti senčenja. Fiksno, ki ga upravljajo delavci na naletu, drugo pa je začasno. Ko smo prenavljali letalnico, smo mislili, da bomo lahko izvedli tekmovanja brez senčenja. Že na testu se je videlo, da to ne bo šlo, sonce v določeni fazi preveč orosi naletno smučino. Staknili smo glave in naredili inovacijo, se pravi, da z ljudmi, z vojsko, pred vsakim letalcem odkrijemo in po tistem, ko se zapelje po njej, tudi takoj zakrijemo naletno smučino,« je pojasnil vodja tekmovanja v Planici Jelko Gros. Na koncu vsakega tekmovalnega dne se sestane ožji tehnični odbor in analizira, kako stvar funkcionira. Dejstvo, do katerega so se dokopali pred tremi leti, drži kot pribito: prvo leto uvedbe dvojnega senčenja se je tekma rešila s prav to inovacijo, vendar ni bila uporabljena zaradi vodnega klina, temveč zaradi čisto nasprotnega pojava.

Zadnji dan planiških prireditev je bilo napovedano slabše vreme s sneženjem. Na sestanku tehničnega odbora so se pogovarjali, kako bi s klasično metodo odpihovanja snega reševali smučino, ob tem pa je vodja naleta Janez Sterle izstrelil misel, da bi lahko kar pokrivali nalet in s plahto za senčenje smučino tudi ščitili pred snežnimi padavinami. Leta 2016 so v Planici že naredili fiksno zaščito, ki se glede na položaj sonca dviga ali spušča, ob tem pa je treba dodati, da če se tekma začne zgodaj zjutraj, so sončni žarki usmerjeni na naletno smučino tako direktno, da jo je treba tudi pokrivati. Čeprav je v jutranjih urah temperatura v smučini okoli minus 9 stopinj, po pojavu sonca temperatura ledu v notranjosti pade za stopinjo, površinsko pa gre temperatura na ničlo ali čez, zato se površina otopli.

Rešitev v vojaški komandi

Ob naletu je vrsta ljudi zaradi senčenja, a nastopajočih ne motijo. Letalci so med vožnjo po naletu osredotočeni na polet in stvari zunaj svojega polja sploh ne zaznajo. Čeprav bi lahko uredili mehanično senčenje, pa organizatorji menijo, da je večja nevarnost, da bi šlo kaj narobe, kot če ga zagotavljajo ljudje. »Senčenje je velika odgovornost. Sprva smo se pogovarjali, da bi ga prepustili planičarjem, ki na zaletu že imajo izkušnje, a smo se odločili za pomoč Slovenske vojske.« Lani, ko so bile pod Poncami res ekstremno visoke temperature, bilo je celo 25 stopinj Celzija, so prvi začeli dodatno polagati izolacijske plošče stirodur na smučino, da se je hlad bolj akumuliral v ledu. N