Vojni veteran dve leti živel v avtu, zaradi Novic so mu vrnili hišo
Vojni veteran je zaradi sodne napake ostal brez hiše, kot brezdomec živel v avtu in gozdu, umival se je v reki.
Odpri galerijo
Avto in gozdovi so bili dve leti Zmagov dom.
O 55-letnem vojnem veteranu Zmagu Ražmu iz zaselka Barka pri Divači smo v Slovenskih novicah pisali junija 2018 ter zadnje dni decembra istega leta, ko se je pripravljal na svoje drugo silvestrovanje v avtomobilu. Poročali smo o nesrečni življenjski zgodbi vojnega veterana, nekdanjega obrtnika, po poklicu strojnega tehnika, ki je odprl podjetje in zašel v finančne težave.
Zaradi tega mu je sodišče dve zemljišči, na enem stoji velika domačija, prodalo za pet tisočakov, njega pa deložiralo. Po krivici, je trdil. Prav je imel. Postal je brezdomec, službe ni imel, živel je od socialne denarne pomoči, po lastni izpovedi se je umival v rekah, večino časa pa preživel in tudi »spal v avtomobilu v primorskih gozdovih, tudi na območju medvedov«.
No, žalostna primorska zgodba je lani, dva dni pred božičem, dobila neverjetno srečen konec in je polna upanja za tiste, ki so se zaradi napake sodišča znašli v hudi življenjski stiski. Pojdimo po vrsti.
V domačiji na robu vasi Barka, ki je del občine Divača, je v hiši številka 41, ki so jo Ražmovi starši kupili leta 1957, veteran živel od rojstva do svojega 53. leta, do oktobra 2017, ko so ga deložirali. V hiši je po smrti očeta in mame, potem ko so se sorojenci odselili, živel sam. Svojčas je Ražem veliko delal, bil je obrtnik, imel je svoje gradbeno podjetje Zelena mavrica, d. o. o., a to je par let po ustanovitvi zaradi neplačevanja naročnikov zašlo v finančne težave.
Junija 2015 mu je sežansko sodišče na prvi javni dražbi zaradi dolga 26.922,08 evra prodalo dve parceli, na eni od teh stoji domačija. Za pet tisočakov je vse skupaj kupil 51-letni Novomeščan. Toda iz nam dostopne sodne dokumentacije je razvidno, da je kmetijski cenilec Vojko Vidrih še pred dražbo del enega zemljišča ocenil na 2814 evrov (drugega dela ni ocenil, saj je pozidan), zemljišča, na katerem stoji domačija, pa sploh ni ocenil, saj je v celoti pozidano; sodišču je v izvedenskem mnenju predlagal, da tega oceni cenilec gradbene stroke.
Sodnica in predsednica sežanskega okrajnega sodišča Aleksandra Mirc Gombač, ki je postopek vodila, ni sledila opozorilu kmetijskega cenilca in ni pridobila mnenja stavbnega cenilca, kar so leta 2018 za Slovenske novice potrdili tudi v uradu sežanskega sodišča. Sodnica je v nadaljevanju izdala sklep o vrednosti nepremičnin, po katerem sta obe zemljišči s hišo vred vredni 2814 evrov, ter izvedla javno dražbo, čeprav je jasno pisalo, da je parcela, na kateri stoji stanovanjska stavba, neocenjena.
Nadalje je sežansko sodišče kupca Ražmovih parcel pozvalo, naj pridobi odločbo Upravne enote (UE) Sežana, s katero bodo odobrili pravni posel na dražbi licitiranega zemljišča, a je upravni organ vlogo zavrgel, ker je ugotovil, da sta obe parceli pozidani. Sodišče pa je v svojem postopku ta zavrnilni dokument očitno uporabilo kot pritrdilnega.
Ražem je, medtem ko je bil sodno bitko z državo, postal brezdomec. Ko so ga deložirali, je izgubil ne samo dom, stanovanjsko opremo, delovne stroje in osebne stvari, ampak tudi dostojanstvo. »Prve tedne po deložaciji sem živel pri prijatelju, potem sem večino časa živel na prostem, v primorskih gozdovih, lokacije sem pogosto menjal. Moj dom je bil do pred par dnevi 19 let star renault megane, v njem sem preživel 26 mesecev. Kadar je bilo zelo mrzlo, sem se zavlekel v ruševine stare hiše in ležal na peni, razmere so bile krute. »Vsota, ki bi jo moral zbrati za najem sobe ali garsonjere, za plačilo varščine in prve najemnine, je bila zanj nedosegljiva. »Moje zdravje je bilo načeto, jemal sem zdravila za krvni pritisk, aritmijo in antidepresive.«
Moža, ki je požrtvovalno branil domovino, ko ga je ta ob osamosvajanju potrebovala, je pokonci držalo samo upanje, da se bo njegova zgodba nekoč vendarle pravično končala. Tako se je po več kot dveh letih od deložacije tudi zgodilo. Triindvajsetega decembra 2019 mu je Okrožno sodišče v Kopru, v poravnalnem naroku pravde Ražem proti Republiki Sloveniji, ki ga je vodila sodnica Petra Leskovic Potočnik, zaradi napake Okrajnega sodišča v Sežani dosodilo 52 tisočakov odškodnine, povrnitev stroškov odvetnika, ki ga je zastopal, to je 6150 evrov, mu vrnilo domačijo, prosto vseh bremen, ključ in obe parceli.
Kupcu Ražmovih zemljišč, Novomeščanu Marku Cesarju, je sodišče dodelilo 60 tisočakov odškodnine. Posledice napake sežanskega sodišča bodo torej davkoplačevalce stale preko 120.000 evrov. Zadnji dan leta 2019 nas je Ražem nasmejan pričakal na vratih svojega doma. Spanje v avtu, pri dobrih ljudeh in kopanje v reki Rižani so zanj preteklost.
»Najlepše se zahvaljujem predvsem vašemu časopisu, če ne bi poročali o moji zgodbi, trdno verjamem, da tistega, kar mi je bilo po krivici vzeto, še danes ne bi dobil nazaj. Če sploh kdaj,« je hvaležni vojni veteran povedal za Nedeljske novice.
Na naše vprašanje, kaj sporoča ljudem, ki so se znašli v podobni situaciji, svetuje: »Vztrajajte! Če veste, da vam je bila storjena krivica, se ne predajte. Svojo zgodbo nujno zaupajte medijem.«
Sežanskemu okrajnemu sodišču smo zastavili vprašanje, ali bo sodnica, ki je vodila postopek prodaje Ražmovih zemljišč in pri tem naredila napako, prevzela odgovornost za nastalo škodo. Odgovorila nam je predsednica okrožnega sodišča v Kopru, pod katero spada sežansko sodišče. »Državno odvetništvo, ki je v zadevi zastopalo Republiko Slovenijo, je ocenilo, da je v zadevi prišlo do napake, za katero na podlagi 26. člena ustave odgovarja Republika Slovenija, ki je zato tudi prevzela odgovornost za plačilo odškodnine,« je pojasnila Darja Srabotič.
Zaradi tega mu je sodišče dve zemljišči, na enem stoji velika domačija, prodalo za pet tisočakov, njega pa deložiralo. Po krivici, je trdil. Prav je imel. Postal je brezdomec, službe ni imel, živel je od socialne denarne pomoči, po lastni izpovedi se je umival v rekah, večino časa pa preživel in tudi »spal v avtomobilu v primorskih gozdovih, tudi na območju medvedov«.
Zmagova barka se vendar ni potopila.
No, žalostna primorska zgodba je lani, dva dni pred božičem, dobila neverjetno srečen konec in je polna upanja za tiste, ki so se zaradi napake sodišča znašli v hudi življenjski stiski. Pojdimo po vrsti.
Dom za drobiž
V domačiji na robu vasi Barka, ki je del občine Divača, je v hiši številka 41, ki so jo Ražmovi starši kupili leta 1957, veteran živel od rojstva do svojega 53. leta, do oktobra 2017, ko so ga deložirali. V hiši je po smrti očeta in mame, potem ko so se sorojenci odselili, živel sam. Svojčas je Ražem veliko delal, bil je obrtnik, imel je svoje gradbeno podjetje Zelena mavrica, d. o. o., a to je par let po ustanovitvi zaradi neplačevanja naročnikov zašlo v finančne težave.
Junija 2015 mu je sežansko sodišče na prvi javni dražbi zaradi dolga 26.922,08 evra prodalo dve parceli, na eni od teh stoji domačija.
Junija 2015 mu je sežansko sodišče na prvi javni dražbi zaradi dolga 26.922,08 evra prodalo dve parceli, na eni od teh stoji domačija. Za pet tisočakov je vse skupaj kupil 51-letni Novomeščan. Toda iz nam dostopne sodne dokumentacije je razvidno, da je kmetijski cenilec Vojko Vidrih še pred dražbo del enega zemljišča ocenil na 2814 evrov (drugega dela ni ocenil, saj je pozidan), zemljišča, na katerem stoji domačija, pa sploh ni ocenil, saj je v celoti pozidano; sodišču je v izvedenskem mnenju predlagal, da tega oceni cenilec gradbene stroke.
Sodnica in predsednica sežanskega okrajnega sodišča Aleksandra Mirc Gombač, ki je postopek vodila, ni sledila opozorilu kmetijskega cenilca in ni pridobila mnenja stavbnega cenilca, kar so leta 2018 za Slovenske novice potrdili tudi v uradu sežanskega sodišča. Sodnica je v nadaljevanju izdala sklep o vrednosti nepremičnin, po katerem sta obe zemljišči s hišo vred vredni 2814 evrov, ter izvedla javno dražbo, čeprav je jasno pisalo, da je parcela, na kateri stoji stanovanjska stavba, neocenjena.
120 tisočakov je davkoplačevalce stala sodniška napaka.
Nadalje je sežansko sodišče kupca Ražmovih parcel pozvalo, naj pridobi odločbo Upravne enote (UE) Sežana, s katero bodo odobrili pravni posel na dražbi licitiranega zemljišča, a je upravni organ vlogo zavrgel, ker je ugotovil, da sta obe parceli pozidani. Sodišče pa je v svojem postopku ta zavrnilni dokument očitno uporabilo kot pritrdilnega.
Ne predajte se!
Ražem je, medtem ko je bil sodno bitko z državo, postal brezdomec. Ko so ga deložirali, je izgubil ne samo dom, stanovanjsko opremo, delovne stroje in osebne stvari, ampak tudi dostojanstvo. »Prve tedne po deložaciji sem živel pri prijatelju, potem sem večino časa živel na prostem, v primorskih gozdovih, lokacije sem pogosto menjal. Moj dom je bil do pred par dnevi 19 let star renault megane, v njem sem preživel 26 mesecev. Kadar je bilo zelo mrzlo, sem se zavlekel v ruševine stare hiše in ležal na peni, razmere so bile krute. »Vsota, ki bi jo moral zbrati za najem sobe ali garsonjere, za plačilo varščine in prve najemnine, je bila zanj nedosegljiva. »Moje zdravje je bilo načeto, jemal sem zdravila za krvni pritisk, aritmijo in antidepresive.«
Najlepše se zahvaljujem predvsem vašemu časopisu!
Moža, ki je požrtvovalno branil domovino, ko ga je ta ob osamosvajanju potrebovala, je pokonci držalo samo upanje, da se bo njegova zgodba nekoč vendarle pravično končala. Tako se je po več kot dveh letih od deložacije tudi zgodilo. Triindvajsetega decembra 2019 mu je Okrožno sodišče v Kopru, v poravnalnem naroku pravde Ražem proti Republiki Sloveniji, ki ga je vodila sodnica Petra Leskovic Potočnik, zaradi napake Okrajnega sodišča v Sežani dosodilo 52 tisočakov odškodnine, povrnitev stroškov odvetnika, ki ga je zastopal, to je 6150 evrov, mu vrnilo domačijo, prosto vseh bremen, ključ in obe parceli.
Kupcu Ražmovih zemljišč, Novomeščanu Marku Cesarju, je sodišče dodelilo 60 tisočakov odškodnine. Posledice napake sežanskega sodišča bodo torej davkoplačevalce stale preko 120.000 evrov. Zadnji dan leta 2019 nas je Ražem nasmejan pričakal na vratih svojega doma. Spanje v avtu, pri dobrih ljudeh in kopanje v reki Rižani so zanj preteklost.
»Najlepše se zahvaljujem predvsem vašemu časopisu, če ne bi poročali o moji zgodbi, trdno verjamem, da tistega, kar mi je bilo po krivici vzeto, še danes ne bi dobil nazaj. Če sploh kdaj,« je hvaležni vojni veteran povedal za Nedeljske novice.
26 mesecev je živel v starem renaultu meganu.
Na naše vprašanje, kaj sporoča ljudem, ki so se znašli v podobni situaciji, svetuje: »Vztrajajte! Če veste, da vam je bila storjena krivica, se ne predajte. Svojo zgodbo nujno zaupajte medijem.«
Sežanskemu okrajnemu sodišču smo zastavili vprašanje, ali bo sodnica, ki je vodila postopek prodaje Ražmovih zemljišč in pri tem naredila napako, prevzela odgovornost za nastalo škodo. Odgovorila nam je predsednica okrožnega sodišča v Kopru, pod katero spada sežansko sodišče. »Državno odvetništvo, ki je v zadevi zastopalo Republiko Slovenijo, je ocenilo, da je v zadevi prišlo do napake, za katero na podlagi 26. člena ustave odgovarja Republika Slovenija, ki je zato tudi prevzela odgovornost za plačilo odškodnine,« je pojasnila Darja Srabotič.
